Oba sta se v začetku junija na Kodeljevem udeležila slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja v spomin na eno od legend slovenskega nogometa, Marka Elsnerja, ki je svoje prve nogometne korake naredil v dresu Slovana. Ob tej priložnosti so veterani Slovana in Olimpije ter Crvene zvezde odigrali prijateljsko tekmo, po njej pa smo z obema spregovorili tudi o tekmi, ki bo danes v središču pozornosti tako v Sloveniji kot v Srbiji.

»Normalno je, da ima vsakdo rad svojo državo in tako bom tudi jaz navijal za Srbijo, vendar se zavedam, da se ne bo preprosto uvrstiti naprej. Slovenija igra dober nogomet, Danska na EP prihaja v dobri formi, tako da bo zelo negotovo. Mislim, da bosta iz te skupine napredovali le prvo in drugouvrščeni reprezentanci, zato bo pomembna vsaka točka,« je pred natančno dvema tednoma dejal 62-letni Boško Djurovski, ki je bil rojen v Tetovu, vse od leta svojega sedemnajstega leta, ko je prišel v Crveno zvezdo, pa živi v Beogradu. Na vprašanje, kaj bo odločalo na tekmi med Slovenijo in Srbijo, pa je ena od legend Crvene zvezde, za katero je odigral kar 503 tekme, ob njej je šest let igral še za švicarski Servette, odgovoril: »Prekinitve. Mislim, da je tu Srbija zelo nevarna, njena prednost bo tudi napad, saj ima Mitrovića, Vlahovića, Jovića, potem so v vezni liniji Milinković-Savić, Kostić in Tadić. V tem elementu igre je močnejša od slovenske reprezentance, je pa zato slabši del njene ekipe obramba. In to je morda priložnost za Slovenijo.«

Če je Boško veljal za bolj umirjenega igralca, ki ne skriva svoje pripadnosti predvsem Crveni zvezdi – vmes je bil tudi selektor Severne Makedonije, kot pomočnik selektorja srbske reprezentance Dragana Stojkovića pa je bil nekaj let tudi v Nagoji – je bil drugačnega značaja dve leti mlajši Milko. Zanj je veljalo, da je bil eden najbolj nadarjenih nogometašev takratne Jugoslavije, vendar se ni nikoli popolnoma stoodstotno posvetil nogometu. »Zame nogomet ni bil profesionalizem, ampak zabava. Vse me je zanimalo,« se je svoje igralske kariere dotaknil igralec. Zdaj že 30 let živi v Mariboru, za katerega je tudi odigral 19 tekem in dosegel osem golov, leta 2007 pa je bil nekaj časa tudi njegov trener. V Sloveniji je vodil še nekaj klubov (Železničar Maribor, Drava, Zavrč, Veržej). »Sem Makedonec, živel sem v Beogradu, zdaj živim v Sloveniji in imam slovensko državljanstvo. Dejal bi, da je Slovenija v primerjavi s Srbijo v prednosti in to iz enega razloga, mentalitete. Na Balkanu radi govorimo, kako smo najboljši, vendar je to treba dokazati na igrišču,« pa je razpredal nekdanji strastni ribič, ki zelo ceni slovenskega selektorja Matjaža Keka. »Zelo dobro opravlja svoje delo. Dobro je, da je vrnil Iličića, čeprav se nekateri s tem ne strinjajo, vendar je velik motivator in igralci ga cenijo. Mislim, da je Slovenija v prednosti tudi zato, ker ima igro in zna igrati na rezultat, toda nogomet je takšna igra, v kateri se nikoli ne ve, kako se bo tekma obrnila.«

Veliki prijatelj Marka Elsnerja, za katerega pravi, da je bil izjemna oseba, in fantastičen igralec, leta 1984 na olimpijskih igrah sta skupaj osvojila bronasto kolajno, je izpostavil še eno prednost Kekove čete. »Večina srbskih nogometašev igra v velikih klubih, vendar je v reprezentanci to nepomembno. Pomembno je, ali se zanjo igra s srcem. Lep primer je Hrvaška. Modrić ima recimo 38 let in kot vsi njegovi soigralci igra s srcem. Nekoč, v Jugoslaviji, smo prišli v reprezentanco, sicer smo spoštovali njen grb, vendar vseeno nismo igrali s takšnim zanosom, kot igrajo danes Hrvati in tudi Slovenci. To je tisto, kar dela razliko in mislim, da je v tem slovenska reprezentanca v prednosti.«