Ameriški predsednik Joe Biden je ob odprtju vrha zveze Nato v Washingtonu v torek menil, da je zavezništvo danes močnejše kot kdajkoli, zaradi vojne v Ukrajini pa da se je znašlo v prelomnem trenutku. Izrazil je prepričanje, da bo zmagala Ukrajina, in izpostavil povečanje porabe članic za obrambo.

Biden je voditelje 32 držav članic zveze Nato pozdravil na otvoritveni slovesnosti, na kateri so obeležili 75. obletnico zavezništva. Potekala je v dvorani Andrew Mellon, kjer je 12 ustanovnih članic 4. aprila 1949 podpisalo severnoatlantsko pogodbo.

»Tu so podpisali severnoatlantsko pogodbo, ki je največja, najbolj učinkovita obrambna organizacija v zgodovini sveta. Skupaj smo obnovili Evropo po ruševinah vojne in visoko dvignili baklo svobode v desetletjih hladne vojne,« je dejal.

Biden je v svojem nagovoru pozdravil povečanje porabe držav članic zveze Nato za obrambo in dejal, da bodo države, ki ne dosegajo dveh odstotkov porabe letnega BDP za obrambo, to kmalu dosegle.

»V letu 2020, ko sem bil izvoljen za predsednika ZDA, je le devet članic zveze Nato porabljalo za obrambo dva odstotka BDP. Letos jih bo najmanj 23,« je zatrdil Biden.

V kratkem a odločnem nagovoru je zatrdil, da je zveza Nato »močnejša kot kdajkoli«, se pa je zaradi vojne v Ukrajini znašla v prelomnem trenutku. »Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država,« je dejal. »Rusija ne bo prevladala. Prevladala bo Ukrajina,« je zatrdil in napovedal novo pomoč državi v obliki dodatnih sistemov zračne obrambe.

Nato je označil za nepogrešljivo zavezništvo za zoperstavljanje avtokratom in teroristom ter spomnil, da je še pred izbruhom vojne v Ukrajini okrepil južno krilo zavezništva. Američani naj bi se zavedali pomena zveze Nato, ki je sposobna zagotoviti vizijo mirne in napredne transatlantske skupnosti.

Menil je, da Nato danes močnejši kot takrat, ko je mandat na njegovem čelu nastopil Jens Stoltenberg. Ta je položaj prevzel leta 2014, oktobra pa ga bo nasledil nekdanji nizozemski premier Mark Rutte.

Stoltenbergu je ob tem izročil največje civilno odlikovanje ZDA - predsedniško medaljo svobode. Dolgoletni prvi mož zavezništva je voditelje pozval, naj ohranijo podporo Ukrajini, in poudaril, da bo izid vojne izoblikoval globalno varnost za naslednjih nekaj desetletij. »Največja cena in največja tveganje bo, če Rusija zmaga v Ukrajini. Tega ne smemo dopustiti,« je dejal.

Osrednji del vrha bo potekal danes in v četrtek, ko se bo sklenil z Bidnovo novinarsko konferenco. Države članice nameravajo potrditi načrt o letni vojaški pomoči Ukrajini v vrednosti 40 milijard evrov, dokler bo to potrebno, in potrditi tako imenovani most za pridružitev Ukrajine zvezi Nato, ko bo vojna končana in bo Kijev izvedel potrebne reforme.

Vrha zavezništva se udeležuje tudi slovenska delegacija pod vodstvom premierja Roberta Goloba, v kateri sta še zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec.