Svobodnjaki na Koroškem (FPK), največja stranka na avstrijskem Koroškem, so zaradi omenjenega zdaj zahtevali, naj avstrijski urad za društva razpusti NSKS. Poleg tega naj bi ustavili vsa pogajanja o dvojezičnih krajevnih tablah, v luči najnovejših obtožb naj bi preučili t. i. podiranje krajevnih tabel leta 1972 in na novo napisali zgodovinske učbenike.

V skupni resoluciji so obenem vse tri v deželni vladi avstrijske Koroške zastopane stranke, FPK, socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), pozvale avstrijsko vlado, naj omogoči razkritje vseh dokumentov v zvezi z bombnimi napadi v 70. letih.

V 70. letih preteklega stoletja je na avstrijskem Koroškem odjeknilo več bombnih eksplozij, ki so povzročile le gmotno škodo, tarče pa so bili tako partizanski spomeniki kot tudi daljnovodi ali pa leta 1979 muzej v Velikovcu. V slednjem napadu sta bila poškodovana storilca, jugoslovanska državljana, ki so ju aretirali ter v Avstriji obsodili na zaporne kazni. Kasneje so ju zamenjali za v Jugoslaviji priprtega domnevnega avstrijskega vohuna.

Ozadje bombnih napadov do danes ni pojasnjeno, vseskozi pa so bila namigovanja, da naj bi bile vpletene tajne službe iz tedanje Jugoslavije. Na čelu slovenske Službe državne varnosti (SDV) je bil tedaj Tomaž Ertl, ki ga je predsednik republike novembra lani odlikoval s srebrnim redom za zasluge. Türk pa je bil leta leta 1979 pri ZSDL predsednik komisije za narodnostna, manjšinska in izseljenska vprašanja. Ti dve dejstvi je SDS med drugimi navedla med ustavno obtožbo zoper predsednika republike v začetku letošnjega marca, obenem pa priložila domnevno tajno dokumentacijo o bombnih napadih.

V njej sta poleg vrste agentov s tajnimi imeni kot edina s polnim imenom navedena veterinar Marko Dumpelnik in odvetnik Matevž Grilc. Oba sta bila funkcionarja NSKS, slednji mu je med letoma 1976 in 1996 ter 2005 in 2009 tudi predsedoval. Časopisje na avstrijskem Koroškem je o tej problematiki objavilo vrsto deloma obsežnih člankov, Grilc pa je vse obtožbe o lastni vpletenosti v bombne napade odločno zavrnil, nazadnje tudi v pogovoru za današnje Delo.

Že skrhane odnose med slovensko manjšino pa je močno skalila izjava tajnika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Valentina Sime na tiskovni konferenci v Ljubljani v začetku aprila, da naj bi "NSKS v zadnjih 20 letih manjšini povzročil več škode kot koroški Heimatdienst (KHD)". Ker je bil pri tiskovni konferenci prisoten tudi Janko Malle, predsednik v ZSO včlanjene Slovenske prosvetne zveze (SPZ), je zato Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka izstopilo iz SPZ. Kot menijo, bi se moral Malle jasno distancirati od Simovih besed, obenem pa s članstvom v SPZ ne želijo posredno podpirati politike ZSO. Z izstopom iz SPZ je medtem zagrozilo že več slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem.

Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste (EL), edine slovenske stranke v Avstriji, je ostro kritiziral koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja zaradi njegove napovedi, da naj bi ob letošnji osrednji spominski proslavi ob 90. letnici koroškega plebiscita oktobra v imenu slovenske manjšine spregovoril predsednik ZSO Marjan Sturm. Smrtnika je zmotilo predvsem dejstvo, da se Dörfler poprej ni posvetoval s predstavniki koroških Slovencev.

Sicer pa med manjšino samo še ni dogovora, ali in v kakšni obliki bodo sodelovali pri proslavah 90. letnice plebiscita, ki je koroške Slovence odrezal od preostalega slovenskega naroda. Na pripravljalnem sestanku, na katerega je vabil Dörfler, sta poleg Sturma iz ZSO sodelovala tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) in EL, Bernard Sadovnik in Smrtnik. NSKS se v priprave na proslavo ni vključil.