Bojazen, da bodo številne prestavitve Zlate lisice v Kranjsko Goro terjale davek, se uresničujejo. Medtem ko so na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) potrpežljivo čakali 7. april, ko bo seja predsedstva Mednarodne smučarske organizacije (FIS), na kateri bodo potrjevali tudi tekmovalni koledar sicer le za sezono 2022/23, je iz ust mariborskega župana Saša Arsenoviča pricurljala informacija, da najprepoznavnejša štajerska športna prireditev visi v koledarju svetovnega pokala. Na smučarski zvezi so informacijo potrdili, a dejali, da pred 7. aprilom ne bodo delali zaključkov. Naredili bodo vse, da bi ženski tekmi svetovnega pokala v Sloveniji vendarle bili.
Od pogorišča do novega rojstva
Mariborčani imajo poleg rednih selitev tekem na Gorenjsko v zadnjih letih številne težave. Spomnimo, da je poleti leta 2016 končal v stečaju Smučarski klub Branik, desetletja zaščitni znak Maribora in Štajerske, ki se je dolga leta utapljal v dolgovih. Pogreb je bil bolj svečan kot žalosten, saj se je v Mladinski ulici 29 sočasno rodil novi Branik, in sicer z malce spremenjenim imenom Alpski smučarski klub Branik Maribor. Zadnji predsednik starega in prvi novega kluba je bil Boštjan Tancer. Nekdanji namiznoteniški reprezentant je s položaja predsednika odstopil pred tremi leti, ko ga je zamenjal Gregor Lednik, ki je prejšnji teden zamenjal dolgoletnega generalnega sekretarja Zlate lisice Srečka Vilarja. Razrešili so ga na klubski seji izvršilnega odbora. Mimogrede, Boštjan Tancer je prejšnji teden na položaju direktorja družbe Šport Maribor, ki opravlja občinske športne objekte, zamenjal Tadeja Mežnarja.
Zlata lisica se je v zadnjem desetletju v svetu alpskega smučanja kazala v revni podobi. Ob podpori lokalnega okolja so sicer v primerjavi z drugimi organizatorji tekem minimalno vlagali v snežne topove, kar ni zadostovalo za izvedbo tekmovanja. V spodnjem delu proge so zadostovali le zato, da so FIS pokazali »beli jezik«, ki je simboliziral trud, medtem ko temperature niso dopuščale izvedbe tekmovanja. »Poleg obljub je želel FIS na terenu videti tudi konkretne tehnične rešitve, ki jih do danes tako v Mariboru kot tudi Kranjski Gori še ni,« je pristavil tiskovni predstavnik SZS Tomi Trbovc. Le dobra volja FIS je bila, da so tekme v zadnjih letih ostale v Sloveniji. A posledice so bile vselej boleče, saj v Zgornjesavski dolini ni bilo dovolj prenočitvenih zmogljivosti za izvedbo tako velikega tekmovanja. Zato so reprezentance bivale v oddaljenem Bledu, kar je šlo v nos tako reprezentancam kot FIS. Poleg tega Kranjska Gora ni nikoli dihala z Zlato lisico kot denimo s Pokalom Vitranc, kar se je čutilo na vsakem koraku.
Eliasch vse manj demokratičen
Medtem ko je bil nekoč Janez Kocijančič s svojim vplivom v mednarodnih organizacijah tisti, ki je imel s številnimi poznanstvi moč, da sta Pokal Vitranc in Zlata lisica zasidrana v koledarju FIS, so z njegovo smrtjo in prihodom novega predsednika Johana Eliascha stvari drugačne. Tesnih Kocijančičevih prijateljev ni več v predsedstvu FIS, kot tudi ne preminulega predsednika Giana Franca Kasperja. Ima pa slovenska smučarija svojega »odrešenika« v Enzu Smrekarju. Predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki je prejšnji teden dobil nov štiriletni mandat, si je z ogromno truda lani zagotovil položaj v predsedstvu FIS. Sicer le za enoletni mandat, saj bodo konec maja v Milanu nove volitve, in sicer za naslednji olimpijski mandat.
Po prvi sezoni vodenja Johana Eliascha na čelu FIS se zdi, da njegovi zaključki niso tako demokratični, kot so bili v volilni bitki, v katero je vstopil z odprtjem dialoga z vsemi deležniki. Eliasch je vodja, ki rad sliši in vidi, kako organizatorji tekem svetovnih pokalov vlagajo v razvoj. Dobro ve, kateri organizatorji tekem vlagajo milijone v prizadevanju za izdelavo snega ali razširitvijo ciljne infrastrukture, ki je najbolj vidna televizijskim kameram. V nos mu gre tudi pogodba z marketinško agencijo Infront, s katero ima FIS na številnih področjih zvezane roke. Številni organizatorji tekem v zadnjem času dihajo na škrge, Eliasch pa si prizadeva, da jih bo osvobodil. Hkrati pritiska na nacionalne panožne zveze, naj ne podpisujejo novih pogodb z Infrontom. Vsi se zavedajo, da bi morebitna samovolja pri nepredvidljivem predsedniku lahko privedla do izgube tekem svetovnega pokala.
Po vzoru formule 1
Po naših informacijah bodo 7. aprila doživeli šok številni organizatorji tekem svetovnega pokala. Tudi nekateri iz bolj razvitih alpskih držav od Slovenije. Johan Eliasch si namreč močno prizadeva, da bi svetovni pokal razširil po vsem svetu, tekme pa dajal tistim, ki največ vlagajo v infrastrukturo in imajo potencial za razvoj alpskega smučanja. Kako resen je v svoji nameri, je mogoče razbrati iz njegovih izjav, ko alpsko smučanje primerja s formulo 1. Med drugim si je ob prihodu na predsedniški položaj FIS za enega od svetovalcev izbral svetovnega poslovnega magnata in dolgoletnega šefa formule 1 Bernieja Ecclestona. Eliasch je dejal, da prizorišča, ki že leta organizirajo dirke, nimajo nobene garancije, da jih bodo v nedogled. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo kazali interes ter na vseh področjih poskrbeli za vse malenkosti. Se še kdo spomni, da denimo dolga leta nepogrešljivi organizator avstrijski Zeltweg več let ni gostil dirk formule 1, ki so se medtem razširile na bogati Bližnji vzhod ter po vsem svetu?
Zlata lisica in tudi Pokal Vitranc, ki se v podkorenskem izteku že dolga leta kaže v socialistični podobi, bi se morala že dolgo nazaj zavedati trendov, ki jih narekuje svetovni trg. Z Johanom Eliaschom so takšna prizorišča prišla v nemilost in tudi Kranjski Gori ne bo lahko obdržati Pokala Vitranc, ki naj bi vsaj v prihodnji sezoni ostal v koledarju. Navsezadnje bi se lahko največja alpska smučarska organizatorja v Sloveniji ozrla čez ramo ter se kaj naučila od Planice in Pokljuke, ki si na vse kriplje prizadeva, da ohranja biatlonsko tekmo vsaj vsaki dve leti. Takšna praksa in prihodnost se obeta marsikateremu organizatorju tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju. A ne bo samoumevna in bo zanjo treba narediti precej več kot doslej. Ob tesnem sodelovanju z državo, lokalnimi oblastmi ter navsezadnje Smučarsko zvezo Slovenije. Enzo Smrekar bo nedvomno storil vse, da bo pomagal na vsakem koraku ter si z leti v mednarodnih smučarskih krogih pridobil ugled, kakršnega ima kot izjemni menedžer in gospodarstvenik v Sloveniji in širši regiji.
