Znane so številke alpske smučarske zgodbe o (ne)uspehu. Panoga za alpsko smučanje ima namreč en mesec pred začetkom tekmovalne sezone 2024/25 kar 887 tisoč evrov izgube. Več kot polovico jo je po besedah novega vodstva pridelala v minuli sezoni, in sicer za skoraj pol milijona evrov (460 tisoč evrov). Na seji zbora, najvišjemu organu alpskega smučanja, novi vodja panoge Matjaž Šarabon, ki se mu bo prihodnji mesec izteklo šestmesečno poskusno delo, pri finančnem poročilu ni skoparil z očitki na prejšnjega vodjo Miho Verdnika. Le-ta je funkcijo opravljal osem let, jo sprejel v času največje krize slovenskega alpskega smučanja po koncu samostojnosti ter jo popeljal med najbolj cenjene in urejene športne panoge v državi. Zanimivo je, da se noben predstavnik slovenskih klubov, ki so dolga leta podpirali Verdnika, ni vprašal, ali je bil prvi operativec panoge res tako nesposoben, da so ga na funkciji gledali kar osem let.
»Kdo je kriv, da smo v lanskem letu pridelali 460 tisoč evrov izgube?« je bilo ključno vprašanje seje zbora. Nihče z besedo ni izpostavil glavnega krivca. Nekdanji predsednik zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Janez Dekleva in Matjaž Šarabon sta poudarila, da se natanko ve, kdo je bil v zadnjih letih na vodilnih mestih. Oba sta tudi dejala, da si Miho Verdnika ne bi želela imeti več v ustroju panoge za alpsko smučanje, kot trener najboljšega slovenskega smučarja Žana Kranjca pa opravlja eno najvidnejših funkcij. Šarabon je Verdnika celo označil »za slabega poslovneža, kar pa ne pomeni, da ne bi mogel biti dober trener«.
Janez Bijol ne bo kazal s prstom na krivca
»Žanu Kranjcu sem po tem, ko se je razšel s trenerjem (Klemnom Bergantom, op. p.), obljubil, da ne bom nasprotoval njegovi izbiri trenerja. Sam Verdnika ne bi predlagal, a ko se je zanj odločil Žan, sem rekel, da obljube ne bom požrl,« je pojasnjeval Matjaž Šarabon ter med drugim dejal: »Panoga je v slabem stanju. Moja naloga je sanacija panoge. Vsaka sanacija potegne za seboj kri in solze. Vztrajal bom pri tem, da zagotovimo čim večjemu številu tekmovalcev čim boljši pogoje, ki si jih v danih razmerah lahko privoščimo. Zato sem bil odločno proti predlogom, da ukinemo kakšno reprezentanco ter s tem privarčujemo pol milijona evrov. V takšnem primeru je ne bomo sestavili nikoli več. V Sloveniji imamo trenutno 15 alpskih smučarjev, ki so vsaj približno sposobni startati v svetovnem in evropskem pokalu.«
Obstoječe vodstvo panoge, ki mu na volonterskem mestu predsednika zbora in odbora poveljuje Janez Bijol, obljublja, da bo panogo saniralo v treh letih in pol. Neverjetno je, da ima panoga znova rekordni proračun, ki se bliža štirim milijonom evrov (3,822 milijona evrov), kar dokazuje, da se slabši rezultati v primerjavi z zlatimi časi ter prekomerno trošenje pri pridobivanju sponzorjev ne poznajo. V prvem letu se je obstoječe vodstvo zavezalo, da bo dolg zmanjšalo za 118 tisoč evrov. »Če zahtevate od mene, naj s prstom pokažem na krivca za nastalo situacijo, tega ne bom storil. Sokrivi smo vsi, ki smo na odborih in zborih dvigovali roke za slabo pripravljena poročila in načrte,« je izpostavil Janez Bijol.
Smrekar angažiral Steinerja
Slabo finančno stanje alpskega dela meče slabo luč na celotno Smučarsko zvezo Slovenije. Vodji panoge imajo svoje šefe in prvi med njimi je direktor Uroš Zupan. Trboveljčan se v tem primeru ni izkazal, kar pri predsedniku SZS Enzu Smrekarju ni zamajalo njegovega stolčka. Kot kaže, se je Smrekar (pre)pozno zavedal resnosti položaja, zato je iz ozadja v prve vrste porinil podpredsednika SZS Luko Steinerja. Le-ta je v ponedeljek vodil sejo zbora, ki jo je demokratično in avtoritativno pripeljal do konca z odliko ter pokazal svoj bogat repertoar znanja na številnih področjih. Steiner je povzel nekatere sklepe, med katerimi je poudaril, da je naloga zdajšnjega vodstva zmanjšati negotovost pri planiranju. »To pomeni, da v proračunu za naslednje sezone ne sme biti 100-odstotnega tveganja izvedbe obeh tekem svetovnega pokala v Kranjski Gori, s katerega naslova je bilo zgolj v minuli sezoni več kot četrt milijona izgube. Naša ključna odgovornost je, da napak preteklosti ne ponovimo,« je odločno izpostavil Luka Steiner.
Šarabon je predstavnikom klubom v Podutiku dejal, da bodo režijski stroški nižji za 17 odstotkov ter poudaril, da si je tudi sam znižal plačo v primerjavi s predhodnikom Miho Verdnikom. Dejal je, da bodo 50 tisoč evrov denarja zapravili manj z naslova voznega parka, poudaril pa je,da so morali nujno uvesti samoprispevke. Le-te so določili na podlagi glavarine in vrednosti programa. Vsi tekmovalci v kriteriju 1 so bili upravičeni do samoprispevka, vsi drugi na podlagi rezultatov do najnižjega, v višini 10 tisoč evrov, in višjega. »Kdor je stroške programa pokril z glavarinami, ne bo plačal dodatnih stroškov. To so člani moške ekipe hitrih disciplin. Ker sta Ana Bucik Jogan in Neja Dvornik vztrajali pri svojem programu, ki je finančno za nas nevzdržen, bosta morali participirati po 40 tisoč evrov,« je pojasnil Matjaž Šarabon.
Trdi, da je vseh osem let z vsemi nadzorniki pregledal vsak račun
Miha Verdnik je bil osem let vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije, v naslednji sezoni pa bo glavni trener najboljšega slovenskega alpskega smučarja Žana Kranjca ter odgovorni trener za tehnične discipline. Ker je bil na seji zbora panoge deležen številnih kritik, med drugim tudi, da je slab poslovnež, smo ga vprašali za njegova pojasnila. Javil se nam je iz Saas Feeja, kjer vodi treninge Žana Kranjca, Tijana Marovta in Mihe Oserbana.
Zagotavlja odgovorno in transparentno delo
Verdnik je uvodoma poudaril, da se, odkar je dobil odpoved delovnega razmerja opravljanja nekdanje funkcije, v javnosti ni oglašal, ker ima še naprej pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije. »Poleg tega sem zapisan z dušo in srcem v alpskem smučanju in si želim, da bodo spremembe obrodile sadove in bo novo vodstvo peljalo panogo uspešno naprej,« je odgovoril Miha Verdnik. »V času svojega opravljanja funkcije sem v zadnjih osmih letih pogledal vsak račun, ki je prišel na smučarsko zvezo. Ko sem delal finančna poročila ali prerez sezone, sem to vselej delal v sodelovanju s finančno službo, ki jo vodi Katja Gril. Na podlagi tega sem šel na sestanek k direktorju, s katerim sva pregledala podrobnosti. Dobre je pohvalil, za slabše zahteval od mene dodatna pojasnila. V nadaljevanju gredo vse finančne številke skozi vsa delovna telesa, se pravi odbor in zbor panoge za alpske smučanje in na koncu skozi izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije. Tudi vsa moja poročila so bila dolga od 40 do 45 straneh poudaril vse podrobnosti finančnih transakcij,« je pojasnjeval Verdnik.
Na vprašanje, kako je mogoče, da je dolg v eni sezoni znašal skoraj pol milijona evrov, je Verdnik odgovoril: »Ta znesek še zdaleč ni nastal zgolj v zadnji sezoni. Lanski minus je nastal, ker je odpadla tekma v Kranjski Gori, kar z naslova televizijskih pravic znaša 254 tisoč evrov. Številke vedno lahko napišeš na levo ali desno stvar, odvisno le od tega, kako skušaš predstaviti sanacijo minusa.«
Kupovali opremo za trening
»Ko sem prišel v panogo, je bila na meji bankrota. Pogodbo smo imeli podpisano le z enim opremljevalcem. Leta 2017 je bil na odboru sprejet sklep, da je znašal minus alpskega dela 471 tisoč evrov. Panogo sem popolno saniral, ogromno je zrasel tudi njen proračun. Leta 2020 je odpadla tekma svetovnega pokala v Sloveniji, s svetovno zdravstveno krizo pa je nastal novi minus v alpski smučarski blagajni. Istočasno smo dobili pozitivni odgovor na razpisu, da lahko kupimo snežne topove in drugo smučarsko opremo. Kupili smo 500 zaščitnih mrež, tri sisteme balknov in sedem topov, ki stojijo v Kranjski Gori. Na podlagi tega smo pridobili osemletno pogodbo, da lahko v Kranjski Gori brezplačno treniramo. Na razpisu nismo dobili vseh sredstev maksimalno sofinanciranih, zato smo morali marsikaj dokupiti. Položaj sem reševal tako, da sem vnaprej porabljal sredstva, da sem reševal finančno luknjo. Letos smo se odločili, da moramo dolg sanirati v treh letih. To sem predstavil na dan, ko sem prejel odpoved delovnega razmerja. Teh sredstev je znašalo za 386 tisoč evrov. Sestavili smo vse programe z okrnjenimi sredstvi in manjšimi participacijami, ki jih bodo alpski smučarji plačevali sedaj,« je bistvo nastanka dolga pojasnil Verdnik.
