Prva tekma svetovnega pokala v biatlonu v novi sezoni bo 29. novembra v Kontiolahtiju na Finskem, kar pomeni, da sta do nje še slaba dva meseca. Skoraj pet mesecev pa je na mestu vodje panoge za biatlon Tomas Globočnik, ki je dober mesec dni pred tem praznoval svoj 50. rojstni dan. Več kot desetletje je bil eden vodilnih tekmovalcev v slovenski moški biatlonski reprezentanci, tudi s tremi uvrstitvami na zmagovalnem odru. Po koncu kariere je bil vodja Oddelka za vrhunske športnike pri Policijski akademiji v Tacnu, deloval je tudi kot podpredsednik strokovnega sveta za tekmovalni šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije, z biatlonom pa je ostal povezan kot strokovni komentator na TV Slovenija.
Sredi maja ste tudi uradno postali vodja panoge za biatlon. Kateri so bili vaši prvi koraki na novem delovnem mestu?
Prvi in najbolj pomemben je bil dobiti glavnega trenerja reprezentanc, nato pa celotna postavitev reprezentančnih selekcij. Ko je bilo to za mano, smo z vsemi reprezentančnimi trenerji uskladili program priprav, ki so se začele že v maju. Narediti je bilo treba finančno strukturo, skratka vse, da je sistem tekel, kot je že bil postavljen pred mano. Ker je bilo konec olimpijskega ciklusa, so potekle tudi vse pogodbe s tekmovalci in trenerji, ki jih je bilo treba na novo pripraviti, potem so bile tu še pogodbe s pokrovitelji, opremljevalci...
Ali ste zadovoljni z doslej opravljenim delom, predvsem tu mislimo na pogodbe s pokrovitelji in opremljevalci?
Do konca oktobra naj bi se realizirale vse pogodbe s pokrovitelji, kar je v rokah ene od marketinških agencij, s katero smo sodelovali že prej, in verjamem, da tu ne bo težav. Določene zadeve so bile podpisane že pred našim prihodom in se bo nadaljevalo v istem obsegu. Kar pa se tiče opremljevalcev, je tudi že vse urejeno.
S kako obsežnim
proračunom boste razpolagali?
Načrt je, da od milijona tristo tisoč do milijona in pol.
Novinka je tudi Tadeja Brankovič,
ki je vodja reprezentanc, s katero
ste dolgo tekmovali skupaj.
Kakšno je vajino sodelovanje?
Za oba je to nekaj novega. Še bolj kot zame, ker sem bil vpet v dogajanja kot strokovni komentator na televiziji, za Tadejo Brankovič. Dobro, ona je sodelovala pri organizaciji svetovnega pokala na Pokljuki. Moram reči, da je najino sodelovanje zelo dobro, nekaj zadev se tako ali tako prepleta, vendar vse poteka tako, kot mora.
Tretji novinec v letošnji slovenski reprezentanci je glavni trener,
Ricco Gross. Kaj je prinesel novega?
Prva in najpomembnejša sprememba je, da sta zdaj moški in ženski del reprezentance združeni v reprezentanco A. V moškem delu reprezentance je Grossov pomočnik Janez Marič, v ženski Boštjan Klavžar. Sicer pa je Gross s seboj prinesel svoj način dela, ki ga je vpeljal že z rusko in avstrijsko reprezentanco, tako da je v ekipi, vsaj takšne informacije s terena imam, čudovito vzdušje.
V moškem delu reprezentance po več kot petnajstih letih ni več Klemna Bauerja, zato pa se je vrnil nekdanji svetovni mladinski prvak, Alex Cisar, ki je pri 22 letih vendarle šele na začetku svoje članske kariere. Drugo, kar velja poudariti, je to, da Jakov Fak ves čas trenira z ekipo.
To, kar ste povedali, je bila ob začetku mojega mandata ena mojih glavnih želja. Se pravi vrniti Cisarja, ki je bil na prelomnici ali končati s kariero ali se vrniti nazaj v polnem obsegu in je zdaj polno motiviran in zadovoljen, ves čas je z ekipo tudi Fak, tako da je ekipa ena in celovita.
Pri dekletih je položaj nekoliko drugačen, v reprezentanci A sta le Polona in Živa Klemenčič, pridružena članica je novinka v biatlonu Anamarija Lampič. Kako pa je z mlajšimi, Leno Repinc, Kajo Zorč, Klaro Vindišar in Kajo Marič?
Vse so v reprezentanci B, ki je prej ni bilo, in na vse v olimpijskem ciklusu, ki je pred nami, resno računamo. V letošnji sezoni bodo zagotovo nastopale tudi na določenih tekmah svetovnega pokala, tudi štafetnih nastopih, da se v pokalu narodov dvignemo na višjo raven tudi v ženski konkurenci, saj imajo za zdaj pravico nastopa na posamičnih tekmah svetovnega pokala le tri tekmovalke. Anamarija Lampič mora najprej šele potrditi kvoto na tekmah pokala IBU, vendar z njo ne bomo prehitevali. Zanjo bodo osnova tekme v tem pokalu, vsaj do novega leta, nato pa bomo videli, koliko je napredovala.«
Omenili ste Anamarijo Lampič, ki je, čeprav novinka v biatlonu, najbolj znano ime slovenske ženske reprezentance. Koliko je v tem pripravljalnem obdobju že napredovala?
Težko je reči, koliko je napredovala, ker ni imela nobenega izhodišča, saj se šele uči. Na strelišču je njena uspešnost zadetih strelov okoli 70 odstotkov, s tem, da je s streljanjem stoje začela šele pred dobrim mesecem dni. Ker je imel Gross v Nemčiji že kar nekaj izkušenj s tekmovalkami, ki so v biatlon prišle iz smučarskega teka, ve, na kakšen način je treba delati. V letošnji sezoni od nje ne pričakujemo in ne zahtevamo nobenih rezultatov, saj bi bilo to prehitro. Tekaško vemo, kje je, čeprav so tudi tu določene spremembe, ker ima puško na ramenih, na to se zdaj že privaja, so pa tu še druge zadeve, od vsega protokola pred tekmo, kako nastreliti orožje, ogrevanje, prihod na kontrolo orožja… Zanjo bodo to letos poglavitne zadeve.
Ali je z njenim prihodom v biatlon kaj več zanimanja pokroviteljev?
Zaradi njenega prihoda še nismo dobili nobenega novega pokrovitelja, videli pa bomo, kako bo v nadaljevanju, kako uspešna bo, kje se bo pojavljala. Dejstvo je, da je Anamarija veliko ime, vendar je zdaj v drugi panogi, v kateri se šele mora dokazati.
Še vedno je v biatlonu veliko osipa, kako rešiti to problematiko? Predvsem pri dekletih je bilo tega veliko.
Dejstvo je, da ob pogojih za delo potrebujejo tudi finančno spodbudo. V novi sezoni bodo vsi v reprezentanci A zaposleni, uredili smo tudi sistem nadomestil in štipendij, česar nima nobena druga panoga. Prav tako je Mednarodna biatlonska zveza povečala nagradni denarni sklad do 30. mesta, kar pa je že naravna selekcija. Tisti, ki bo sposoben, bo tudi na način prišel do zaslužka, vsakdo pa na koncu potegne črto, ali se mu to pri teh letih finančno izplača ali ne.
Za konec moramo spregovoriti tudi o rezultatskih ciljih. Kaj bo tisto, kar vas bo zadovoljilo, da boste rekli, da je bila sezona uspešna?
V prvi vrsti, da bomo imeli tekmovalca, ki bo redno prihajal med prvih 15, 20, če se bo prav obrnilo med prvih deset, za stopničke pa se mora vse »poklopiti«. Najbolj seveda računamo na Faka, ki je tega, če bo vse v redu z zdravjem, zagotovo sposoben. Za Miho Dovžana in Roka Tršana je želja, da se pomakneta proti trideseterici, več možnosti imata na individualnih tekmah, potem pa so tu še naši mlajši tekmovalci. Verjamem, da se Alex Cisar lahko vrne in osvaja točke, kar je Lovro Planko lani nekajkrat že nakazal, potem je tu še Anton Vidmar. Zanje bo veljalo, da ne bo osnovni cilj samo uvrstitev med prvih 60 in s tem nastop na zasledovalni tekmi, ampak da osvajajo tudi točke. Nekaj podobnega velja tudi za Polono in Živo Klemenčič, glede Anamarije Lampič pa sem tudi že povedal, kaj se od nje pričakuje.
