Najboljše slovenske teniške igralke v reprezentančnih akcijah Kaje Juvan danes v Kopru nismo videli, na Bonifiki, kjer bo jutri in pojutrišnjem dvoboj pokala Billie Jean King, pa je trenirala med 10. uro in 12.30. Med našim obiskom treninga okoli 13. ure je bila na osrednjem igrišču Tamara Zidanšek, njen partner pa eden najboljših slovenskih teniških igralcev vseh časov Blaž Kavčič, ki opravlja vlogo pomočnika slovenskega selektorja. Ob igrišču je imel glavno besedo slovenski selektor Andrej Kraševec, vse skupaj pa je opazoval in bil tudi malce dejaven še en nekdanji slovenski reprezentant Nik Razboršek. Kavčič je nekajkrat pokazal, da ni pozabil igrati. Odigral je nekaj močnih paralel in skrajšanih žogic, ki niso nikogar pustile ravnodušnega. Predvsem pa je videti športno, za kar pravi, da po koncu dolgoletne aktivne profesionalne športne poti ni samoumevno.

Medtem so na preostalih dveh igriščih, ki sta oddaljeni le streljaj od osrednjega, vadile preostale štiri članice slovenske reprezentance. Vzdušje je bilo sicer nekoliko manj sproščeno, igralke pa vseeno razpoložene. Daniel Šantl je bil aktiven pri predajanju trenerskega znanja na igralke. Predvsem obetavna mladinka Ela Nala Milić je bila deležna številnih trenerjevih opazk. Sočasno je na osrednjem igrišču Tamara Zidanšek vadila servis in udarec po njem, ki naj bi bil čim boljši. Nekaj udarcev je najvišje uvrščena Slovenka na svetovni lestvici udarila vrhunsko. Kot predlani, ko se je uvrstila v polfinale Rolanda Garrosa, a nekaj udarcev ni bilo na tej ravni.

Na domačem terenu

»Zame je najpomembneje, da sem na zadnjih dveh turnirjih z uvrstitvijo v četrtfinale ujela tekmovalni ritem in na obeh odigrala nekaj dvobojev drugega za drugim. S tega vidika lahko rečem, da sem pripotovala v Slovenijo dobro pripravljena, zato z nestrpnostjo pričakujem dvoboj. Vesela sem, da bom igrala praktično na domačem terenu, saj na Obali živim že skoraj dve leti. Veseli pa me tudi, da je o dvoboju veliko govora in tudi reklame,« je pred treningom na uradni tiskovni konferenci v prostorih Pretorske palače na Titovem trgu v Kopru pojasnjevala Tamara Zidanšek.

Štajerka je dejala, da je bila pot iz Bogote v Slovenijo dolga, a je vajena menjavanja časovnih pasov, kar ji ni povzročalo težav. Na naše vprašanje, kako blizu je občutkom, ko se je uvrstila v polfinale največjega peščenega turnirja na svetu, je odgovorila: »Imam privilegij, da poznam pot, kako se uvrstiti med najboljše na svetu. Zaenkrat teh občutkov še nimam, lahko pa povem, da kdaj čutim, da sem na pravi poti. Ali jih bom še kdaj dosegla, morda presegla, ne vem. Vem pa, česa si želim. Sem zelo dobro telesno pripravljena in zdrava.«

Romunki boljši na trdi podlagi,
na pesku bo druga zgodba

V slovenski reprezentanci v prvi vrsti poudarjajo, da si jutri (začetek ob 13. uri) in v soboto (ob 11. uri) želijo predvsem polnih tribun. Gledalci so lahko na dvobojih pokala Billie Jean King ključnega pomena. Pred slovensko žensko teniško reprezentanco je namreč eden najpomembnejših dvobojev v zgodovini, saj bi se z zmago proti Romuniji uvrstila med najboljših dvanajst reprezentanc na svetu, ki se bodo jeseni pomerile na naslov. Z morebitno zmago bi tudi teniška zveza Slovenije dobila močno finančno injekcijo. Romunija ima sicer sloves ženske teniške velesile, a je njihova trenutna realnost drugačna, saj so v fazi pomlajevanja reprezentance. Nekdanja prva igralka sveta Simona Halep je trenutno v suspenzu zaradi prepovedanih substanc, Irina Begu pa se je odrekla reprezentančni karieri.

Največja prednost Slovenije bo domače igrišče. Kot smo se lahko danes prepričali na Bonifiki, je igrišče zelo počasno, tudi žogice so počasnejše, kot bi lahko bile. Takšna podlaga naj bi bila za Romunke precej neugodna, saj jim glede na igro precej bolj ustreza trda podlaga. Kako močne so na njej, se je v zadnjih mesecih prepričala tudi Tamara Zidanšek, ki je na turnirjih nižje ravni dvakrat priznala premoč Jaqueline Adine Cristian, trenutno druge Romunke po moči. Konjičanka je izgubila tudi proti najboljši Romunki Ani Bogdan, ki je slovensko igralko izločila lani v Portorožu. »Vse to je res. Trenutna realnost pa je, da obe prihajata na peščeno podlago, kjer je zgodba drugačna. Nasploh sem znana po tem, da vselej najraje igram proti tekmicam, s katerimi imam neporavnane račune,« optimistično zaključuje Tamara Zidanšek.

Priporočamo