Norveški zimski športi se spopadajo s slovesom legend. Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v biatlonu v Lenzerhaideju sta na svojem zadnjem velikem tekmovanju nastopila brata Johannes Thingnes in Tarjei Boe, v naslednjih dveh tednih pa se bodo Vikingi na domačih tleh v Trondheimu poslavljali od naslednje svoje legende – predčasno športno slovo je pri komaj 27 letih napovedal najboljši nordijski kombinatorec vseh časov, Jarl Magnus Riiber, ki bo na prvenstvu branil štiri zlate kolajne z zadnjega šampionata, ki je bil pred dvema letoma v Planici.
Izjemni Norvežan ima za seboj impresivno kariero, ki bo za vedno imela tudi črno piko. Da bi jo naslednje leto izbrisal, mu je preprečila bolezen. Vso kariero se je spopadal s poškodbami in predvsem številnimi boleznimi, letos pa so zdravniki odkrili, da boleha za chronovo boleznijo, s katero se bo soočal ves preostanek svojega življenja.
»Čeprav so rezultati še vedno prisotni, v njih ne vidim več pravega užitka. V letošnjem pripravljalnem obdobju sem s svojo družino preživel le tri tedne, da ne bi ogrožal svojega zdravja. Čeprav mi nova zdravila pomagajo pri mojem počutju, enostavno ne vidim smisla v tem. Eno sezono se človek lahko žrtvuje in toliko časa preživi stran od doma, saj je na sporedu domače svetovno prvenstvo. Prihodnje leto so na sporedu olimpijske igre, kar pomeni, da bi moral žrtvovati še več časa, tega pa si moja družina ne zasluži. Po koncu sezone bom zaključil športno pot,« je pred mesecem dni svoje težave z zdravjem in šokantno novico o koncu kariere z mediji delil Jarl Magnus Riiber.
Uresničila se mu je najhujša nočna mora
Norveški šampion ima s partnerico Sunno dva majhna otroka, štiriletno hčerko Ronjo in še ne enoletnega sina Birka. »Raje se poslovim na vrhuncu. Zaradi bolezni sem postal ujetnik lastnih ciljev. Napočil je čas, da z enako intenzivnostjo, kot sem jo namenil svojemu športu, vrnem pozornost ljudem, ki so mi to omogočali. Predvsem svoji ženi, ki je bila zadnjih pet let pravzaprav samohranilka. Sedaj bom dal vse od sebe sebe, da postanem pravi oče,« je svojo odločitev še razložil zmagovalec kar 78 tekem za svetovni pokal.
Z odkritjem chronove bolezni se je Riiberju uresničila najhujša nočna mora. Ko si je pred dvema letoma v Planici vzel čas tudi za ekskluzivni pogovor z nami, je namreč dejal: »Najbolj me je strah, da mi bolezen prepreči najboljše nastope.« Takrat norveški šampion še ni vedel, da boleha za kronično boleznijo, a se je že spopadal s številnimi težavami. Tudi na svetovno prvenstvo v Planici ni prišel optimalno pripravljen, sezona 2022/23 pa je bila edina, v kateri ni osvojil velikega kristalnega globusa, odkar mu je to prvič uspelo v sezoni 2018/19. Bolezen, natančneje covid, mu je uničila tudi zadnje olimpijske igre, ki bodo za vedno ostale njegova največja črna pika v karieri. »Vsa tekmovanja so zame pomembna, med njimi ne delam razlik, a zagotovo so tekme v Cortini v moji glavi,« nam je pred dvema letoma dejal Jarl Magnus Riiber, ki pa svojih neuresničenih sanj ne bo mogel loviti. V domači vitrini bo tako za vedno visela le srebrna kolajna, ki jo je dosegel kot član norveške ekipe na igrah v Pjongčangu, posamične kolajne pa s tekmovanj pod petimi krogi nima. »Lepo bi jo bilo imeti, a sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel,« je ob napovedanem slovesu priznal, da se je sprijaznil tudi z edinim neizpolnjenim ciljem.
Vzorčni primer
Jarl Magnus Riiber je sicer vzorčni primer, kako vrhunskega talenta spremeniti v elitnega šampiona. Od malega je izstopal v konkurenci, a na Norveškem so vedeli, da pri njem ne smejo pretiravati. Pot do številnih uspehov je tvoril predvsem z izjemnim skakanjem, z leti pa se je drastično izboljšal tudi v smučarskem teku. Norveška ekipa ga je zgodaj priključila reprezentanci A, saj je v svetovnem pokalu debitiral že leta 2014. Svojo prvo uvrstitev na zmagovalni oder je dosegel sezono kasneje, zmago pa še eno leto kasneje. Skupno vsem trem sezonam je bilo, da Riiber, ki je tekmoval še kot mladinec, ni nastopil na vseh tekmovanjih. Četudi so bile na prizorišču tri tekme za svetovni pokal, je Norvežan tekmoval zgolj na dveh ali pa je na tretji nastopil le v skakalnem delu, tudi če je po njem vodil. Norvežani so namreč vedeli, da brusijo diamant.
V naslednjih letih je dokazal, da se je načrtno delo izplačalo. V svoji karieri je dosegel rekordnih 113 uvrstitev na zmagovalni oder. Na svetovnih prvenstvih ima enajst kolajn, kar osem zlatih, letos pa je na odlični poti, da izboljša še en rekord in kot prvi tekmovalec v zgodovini športa še šestič dvigne veliki kristalni globus. V karieri je bil zelo blizu tudi popolni sezoni, saj se mu je v sezoni 2021/22 zgodilo, da le dvakrat ni stopil na najvišjo stopničko, a je treba poudariti, da zaradi bolezni ni nastopil na vseh tekmah svetovnega pokala. Nekaj je zagotovo, nordijska kombinacija po letošnji sezoni izgublja največjega vseh časov.
