Po športnem prazniku v Planici bosta tekmovalne smuči v kot postavila skakalna šampiona Nemec Markus Eisenbichler in Avstrijec Michael Hayböck. Nemec ima v svetovnem pokalu tri posamične zmage, Avstrijec pa pet, še veliko bolj pa sta tekmovalca, rojena leta 1991, trofejna na velikih tekmovanjih. Eisenbichler ima s svetovnih prvenstev kar šest zlatih kolajn, v svojih vitrinah ima tudi bron iz Lahtija 2017, z ekipo je bil še bronast na olimpijskih igrah v Pekingu, tri kolajne pa ima tudi s svetovnih prvenstev v poletih. Njegov avstrijski tekmec ima z olimpijskih iger ekipno srebro iz Sočija, s svetovnih prvenstev ima šest moštvenih kolajn, dvakrat pa je bil pomemben člen ekipe tudi na svetovnih prvenstvih v poletih.

Planica je njegova najljubša naprava

Triintridesetletni Nemec, ki bo naslednji rojstni dan praznoval četrtega aprila, prav nič ne obžaluje, da nemški skakalci nimajo možnosti kariere zaključiti na domačih tleh. Ravno nasprotno, zanj je Planica pravi kraj za slovo. »Z vsakim dnem postajam bolj čustven ob svoji odločitvi. Želim si opraviti še nekaj lepih poletov, kot je bil ta v kvalifikacijah (z 238,5 metra je bil najdaljši, skupno pa je imel tretjo oceno, op. p.). Planica je ena največjih naprav na svetu. Je moja najljubša skakalnica in želim le uživati v dolgih poletih,« pred zadnjimi poleti kariere pravi Markus Eisenbichler, ki je prepričan o svoji odločitvi.

Nič ni pomembno, da so naslednje leto na sporedu olimpijske igre. Bolj gre za to, da moraš pri sebi spoznati, ali si to še želiš, saj moraš športu nameniti 100 odstotkov. Sam tega ne želim več in že kmalu po začetku letošnje sezone sem sprejel odločitev, da je moja zadnja.

Michael Haybock, avstrijski smučarski skakalec

»Odločitev o koncu je pravilna. Sicer bom verjetno pogrešal tekmovalni adrenalin in šport, ki ga obožujem. Drugo dejstvo pa je, da sem že malce starejši in pred vsakim poletom me je strah. Tresejo se mi roke in čutim veliko vznemirjenja. Sicer je to prijeten občutek, a čas za slovo je pravi,« z nasmehom na obrazu razlaga kar šestkratni svetovni prvak, ki za slovo ne pripravlja ničesar posebnega. »Želim si, da bi končal v nedeljo, saj imam še možnost priti med najboljših trideset v svetovnem pokalu. Za to potrebujem odlično uvrstitev na petkovi tekmi in upam, da mi uspe. Sicer pa bom zaključil na ekipni tekmi. Želim le uživati v poletih, privoščil pa si bom tudi kakšno pivo,« je povsem odkrit vedno zgovoren Bavarec. Eisenbichler ima tudi že načrte za po koncu kariere, saj se bo posvetil delu v policiji. »Skrbel bom, da bodo državne meje varne,« je v šali povedal 33-letnik, ki želi ostati tudi povezan s skoki. »Ne še takoj, saj potrebujem nekaj časa, da si spočijem glavo, nato pa bi rad deloval v športu, ki ga imam zelo rad,« še doda in pravi, da je zelo razočaran nad trenutnim stanjem v skakalnem športu. »Rad bi videl, da bi se o smučarskih skokih govorilo bolj pozitivno. Na srečo to ni več moja stvar,« se je dotaknil vročega škandala na svetovnem prvenstvu v Trondheimu, kjer priljubljeni Eisei ni bil navzoč.

Ni več pripravljen vložiti toliko truda

Če Markus Eisenbichler v zadnjih sezonah ni bil povsem v vrhu svetovnega pokala in je njegova odločitev nekako pričakovana in razumljiva, je drugače z Michaelom Hayböckom, saj je še letos trikrat stal na odru za zmagovalce. »Nič ni pomembno, da so naslednje leto na sporedu olimpijske igre. Bolj gre za to, da moraš pri sebi spoznati, ali si to še želiš, saj moraš športu nameniti 100 odstotkov. Sam tega ne želim več in že kmalu po začetku letošnje sezone sem sprejel odločitev, da je moja zadnja. Ženi sem dejal, da bom v prihodnje več doma, in to je najboljša odločitev, ki sem jo lahko sprejel,« je razlog za konec opisal ​Michael Hayböck, ​ki bo čas po koncu kariere najprej namenil zaključku študija gradbeništva. Tudi Avstrijec ne obžaluje, da kariero končuje v Planici. »Rad jo imam. Celoten paket. Vzdušje je tukaj vedno odlično, skakalnica mi je všeč in navadno je še lepo sončno vreme,« je tudi Hayböck navdušen nad največjim slovenskim športnim praznikom. 

Priporočamo