Slovenski rokometaši so včeraj popoldan z vlakom iz Ljubljane odpotovali v Zagreb, se namestili v hotelu Westin in zvečer opravili še zadnji trening v Areni Zagreb pred današnjo uvodno tekmo proti Kubi. Med potniki na vlaku proti hrvaški prestolnici ni bilo dveh igralcev: srednjega zunanjega Mitje Janca (Wisla Plock, Poljska) in krožnega napadalca Matica Suholežnika (Saran, Francija), saj ju je selektor Uroš Zorman večer prej kot »tehnološki višek« črtal s seznama 20 igralcev, ki so bili na pripravah v Kopru in Ljubljani. Med 18 igralci jih bo selektor za vsako tekmo lahko izbral po 16, med prvenstvom pa ima vsaka reprezentanca možnost do petih menjav tudi s predhodnega širšega seznama 35 igralcev s pravico nastopa na SP.
Kapetan Blaž Janc je nedavno dopolnil 28 let, a je njegova reprezentančna kariera dolga že devet let. Prvo priložnost v reprezentančnem dresu mu je ponudil takratni selektor Veselin Vujović: Janc je tako nastopil že na OI 2016 v Riu de Janeiru, leto kasneje je s Slovenijo osvojil bron na SP 2017 v Franciji, tokratni nastop pa bo že njegov četrti na SP. A tokrat bo zanj še dodatno poseben, saj bo prvič v vlogi kapetana, o čemer Blaž Janc pravi: »Nekoč je veljalo prepričanje, da mora biti kapetan najstarejši in najizkušenejši igralec, tudi najbolj dozorel. A leta so le številka, ki ni pomembna za kapetanski trak. Mislim, da sem si s prikazanim skozi leta zaslužil to funkcijo in da sem že prej bil nekakšen vodja, zdaj pa je to tudi uradno. Verjamem, da jo bom dobro opravljal.«
Janc: Avtobus navijačev iz Loga
Čeprav je Slovenija na zadnjih treh velikih tekmovanjih stopnjevala svoje dosežke (10. mesto na SP 2023, šesto na EP 2024, četrto na OI 2024) in bi po športno-matematični logiki morala na SP 2025 osvojiti kolajno, igralec Barcelone ne želi govoriti o njej. »Naša in pričakovanja javnosti so seveda zelo visoka, sploh po četrtem mestu na olimpijskih igrah, in zaradi tega, ker bomo na prvenstvu igrali skorajda doma. Dolgo smo gradili, da smo spet prišli blizu vrha evropskega in svetovnega rokometa. A še težje kot priti nanj je ostati na njem. Nasprotniki nas po zadnjih dosežkih vrednotijo kot ene najboljših, mi pa moramo to potrditi tudi na igrišču,« pojasnjuje s 424 goli prvi strelec trenutne reprezentančne zasedbe.
Janc se raje izogiba konkretni napovedi o dosežku Slovenije na tem tekmovanju, saj meni, da je v igri preveč dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uspeh. »Napovedi so vedno nehvaležne, zato se jih najraje izogibam. Jasno je, da sta Danska in Francija po kakovosti korak pred vsemi, v krogu osmih ali devetih reprezentanc za najvišja mesta pa je tudi Slovenija. Na turnirju bodo odločale malenkosti in dnevna pripravljenost, v tem krogu reprezentanc pa se lahko boriš za najvišja mesta ali pa padeš na rep skupine. Naš prvi cilj je četrtfinale, a zadev ne bomo prehitevali, saj bomo šli iz tekme do tekme. Le na takšen način lahko pridemo daleč,« se zaveda Janc, med slovenskimi navijači pa bo tudi poln avtobus njegovih iz domačega Loga pri Sevnici.
Vlah: Dati v prestavo višje
Eno najmočnejših slovenskih orožij bo tudi levi zunanji igralec Aleks Vlah, član danskega Aalborga, ki razmišlja celo o kolajni med svetovno elito. »Na olimpijskih igrah v Parizu smo izgubili polfinalno in tekmo za tretje mesto, a smo prikazali vrhunske predstave. V tem ritmu moramo nadaljevati tudi tokrat oziroma dati še v prestavo višje. Če se nam bo vse izšlo tako, kot si želimo, nas to lahko pripelje tudi v boj za kolajne,« napoveduje 27-letni Koprčan Aleks Vlah, ki je bil na prejšnjem SP 2023 najboljši strelec Slovenije z 31 goli na šestih tekmah.
Primorec, ki je po igranju za matični Koper med letoma 2013 in 2019 nato po dve sezoni nosil dres Zagreba in Celja Pivovarne Laško, preden je leta 2023 odšel na Dansko, se zaveda, da Slovenijo po uvodnih »ogrevanjih« s Kubo in Zelenortskimi otoki v zadnjem krogu prvega dela čaka derbi z Islandijo, ki bo odločal o prvem mestu v skupini G. »Po tekmi bo jasno, katera reprezentanca bo napredovala s štirimi točkami in katera z dvema. Za vrhunski dosežek na SP moramo nujno premagati Islandijo in prenesti štiri točke v drugi del. Za nas bo to že prvi finale, nato pa želimo v drugem delu premagati tudi gostitelje Hrvate,« je optimistično razpoložen Vlah, ki ima z Aalborgom pogodbo do junija 2026, neuradno pa se je po tem datumu že dogovoril za prestop v poljske Kielce.
Lesjak: Tudi dopusti so dragi
Vratar Urban Lesjak je s slabimi 34 leti in pol za leto mlajši od stanovskega kolega Klemna Ferlina (ubada se z lažjo poškodbo, a naj bi bil povsem nared), najstarejšega med 18 Zormanovimi igralci in edinega, ki je starejši od letnika 1990. »Na SP ni več reprezentanc, ki bi jih zlahka premagoval s 15, 20 goli razlike. Rokomet je globalni šport in o lahkih zmagah ne razmišljamo. Za vsako zmago se bo potrebno precej oznojiti in stepsti na igrišču. Dobro smo trenirali, kar mogoče na pripravljalnih tekmah ni bilo videti. A tudi pred OI v Parizu nismo blesteli, nato pa smo bili iz tekme v tekmo boljši. Razpored tekem v skupini nam gre na roko. Nikogar ne podcenjujemo, a uvodni tekmi proti Kubi in Zelenortskim otokom moramo dobili, do Islandije pa bomo že v pravi formi,« meni Urban Lesjak, ki je pred letošnjo sezono po dveh letih igranja za Pelister iz Bitolja okrepil trebanjski Trimo.
Prireditelji v Zagrebu so kar precej zasolili cene vstopnic. Po končani predprodaji, v kateri so pošle vse ponujene vstopnice, je zdaj potrebno za vsako tekmo Slovenije v prvem delu odšteti vsaj 60 evrov (gre za dnevno vstopnico za ogled tudi druge tekme v skupini G). Popularni Lesi iz Celja (vsak slovenski reprezentant je dobil po dve brezplačni vstopnici, vse ostale mora plačati) verjame, da bo v Zagrebu zelo veliko slovenskih navijačev: »Bližina prizorišča je odlična priložnost za slovenske navijače, da so z nami in da jih je iz tekme v tekmo več. Za nas so že navijali skoraj po celotni Evropi in svetu, zato ne vidim razloga, da jih tudi tokrat ne bi bilo veliko. Cene vstopnic? No, tudi visoke cene v Istri in Dalmaciji ne odvrnejo Slovencev od dopustovanj na Hrvaškem. Vedno se radi malce pritožujemo, a verjamem, da nas bodo navijači spet množično spodbujali.«
