Zdaj 49-letni Renato Vugrinec je po igranju za matični klub Drava Ptuj leta 1997 okrepil Celje Pivovarno Laško, v mestu ob Savinji pa je odigral sedem sezon. V zadnji (2003/04) je s pivovarji postal klubski prvak Evrope, na lestvici strelcev v ligi prvakov je bil deveti z 58 goli, na dveh finalnih tekmah proti Flensburgu pa je dosegel deset zadetk. Njegova naslednja rokometna destinacija je bil Magdeburg, po dveh letih igranja v Nemčiji pa se je preselil k španskemu Portland San Antoniu. Leta 2009 se je zaradi finančnih težav Špancev za eno sezono vrnil v Celje, kjer so navijači tri povratnike v mesto ob Savinji (Vugrinec, Uroš Zorman, Aleš Pajovič) pričakali »na nož« z velikim transparentom, na katerem je pisalo »Trio adijo«.
Iz Celja je odšel v katarski Al Sadd, po eni sezoni ga je pot spet vodila v Nemčijo (Hamburg), pred odhodom v Metalurg iz Skopja pa je kratek čas nosil dres Maribora Branika. V makedonski prestolnici, kjer je bil trener legendarni Hrvat Lino Červar, je v treh sezonah osvojil po en naslov državnega in pokalnega prvaka, v elitni ligi prvakov pa se je dvakrat uvrstil med najboljših osem klubov v Evropi. Leta 2015 se je spet odločil za kratko avanturo v Katarju (Lekhwiya), v naslednjih dveh letih – zadnjih v igralski karieri – pa je v Izraelu po eno nosil dres klubov iz mesta Rishon LeZion (Maccabi in Hapoel).
Z družino dve leti v Srbiji
Za reprezentanco Slovenije je igral kar 14 let (od 1996 do 2010), na večni lestvici po številu doseženih golov je še vedno na šestem mestu (616), po številu odigranih tekem pa na osmem (187). V slovenskem dresu je največji uspeh dosegel na domačem evropskem prvenstvu leta 2004 s srebrno kolajno, dvakrat pa je nastopil tudi na olimpijskih igrah (Sydney 2000, Atene 2004). Predvsem pri ženskem spolu zelo popularni »Vugi« se je reprezentančno upokojil leta 2010, nato pa je pred koncem leta 2013 dobil potni list takratne (zdajšnje Severne) Makedonije. Čeprav so od njegove zadnje tekme za Slovenijo minila predpisana tri leta za igranje za drugo reprezentanco, mu evropska zveza Ehf ni dovolila nastopiti za novo državo na EP 2014 na Danskem, ker ni v Makedoniji neprekinjeno živel dve leti. Tako je debitantski nastop (po tem, ko mu je mednarodna zveza Ihf prižgala zeleno luč) zanjo doživel 7. junija 2014, dva dneva pred 39. rojstnim dnevom, proti Grčiji v kvalifikacijah za SP 2015 v Katarju.
Z družino že dve leti živi v Srbiji, s ponosom pa pravi, da so vsi družinski člani »Grobarji« (ime znane Partizanove navijaške skupine, op. p.). »Vesel sem, da sem postal del družine rokometnega kluba Partizan. V klub so prišli ljudje z velikimi ambicijami in po enem izmed sestankov z njimi sem se odločil in sprejel položaj športnega direktorja. Vsi, ki smo v klubskem vodstvu, moramo igralcem zagotoviti čim boljše pogoje za delo, sočasno pa z načrti, ki jih imamo, verjeti v dobre rezultate,« je na uradni predstavitvi v Beogradu dejal novi športni direktor Renato Vugrinec. V soboto si je v dvorani športnega centra Voždovac ogledal premierno tekmo v novi funkciji proti luksemburškemu Berchemu v drugem krogu evropskega pokala (zmaga s 35:24), v katerem igrajo tudi trije slovenski klubi: Celje Pivovarna Laško, Krka in Jeruzalem Ormož.
Po 11 letih prva lovorika
Ptujčan ima s Partizanom visoke tekmovalne cilje, največji pa je uvrstitev v evropsko ligo prvakov. »Partizan si s svojo zgodovino in tradicijo zasluži, da je vedno na poti osvajanja novih lovorik. Verjamem, da si vsi ljubitelji rokometa v Srbiji želijo, da srbski klub ponovno zaigra v ligi prvakov. V svoji igralski karieri sem osvojil naslov prvaka Evrope in zato vem, kako pomembno je, da se v ekipi ustvari prava kemija, da se vsi igralci počutijo pomembni in da delujemo kot družina. Samo na takšen način lahko uresničimo naše cilje,« se zaveda Vugrinec.
Toda Vugrinec ni edini Slovenec v klubu z Banjice. V Partizanovem igralskem kadru je tudi 25-letni organizator igre Miha Kotar iz Trebnjega, poleg njega pa ima klub samo še dva tujca: 34-letnega vratarja Saeida Heidarirada iz Irana in 30-letno levo krilo Bojana Madžovskega iz Severne Makedonije. Toda zlato obdobje kluba, ki letos praznuje 76-letnico delovanja, je že preteklost. Četrtič in sočasno zadnjič je v ligi prvakov nastopal v sezoni 2012/13 (v skupinskem delu ena zmaga in devet porazov), bil pa je devetkrat državni, 12-krat pokalni in trikrat superpokalni prvak Srbije. Najboljši v srbski ligi ni bil že 12 let, v minuli sezoni pa je prekinil 11-letni post z lovorikami in osvojil srbski pokal. V prejšnji sezoni je bil v domači 12-članski ligi tretji (16 zmag, dva remija, štirje porazi) za Vojvodino iz Novega Sada in Metaloplastiko iz Šabca, v letošnji pa ima po šestih tekmah maksimalnih 12 točk (premagal je tudi Vojvodino in Metaloplastiko) in je prvi na lestvici.
