Verjetno niti največji rokometni pesimisti niso pričakovali takšnega Krimovega poloma v Ludwigsburgu, kjer je bilo vodstvo gostij z 1:0 prvo in sočasno tudi zadnje na tekmi. Domača ekipa je že v prvem polčasu dvakrat povedla s plus štiri, v 29. minuti pa je po vodstvu s 13:10 v naslednjih dobrih devetih minutah naredila delni izid 8:0 za 21:10. Toda sledila je še ena huda nemška ofenziva: v 45. minuti je Ludwigsburg imel devet golov prednosti (24:15), v manj kot sedmih minutah dosegel šest golov zapored (prejel ni nobenega) in krimovke so osem minut pred koncem zaostajale že za katastrofalnih petnajst golov (15:30). Do konca so nato le naredile delni izid 6:1 za končnih 21:31 in se tako uspele izogniti še večji evropski katastrofi.
Nemški klub se je v minuli sezoni pod imenom Bietigheim (pred to sezono se je preselil v bližnji Ludwigsburg in prevzel novo ime) uvrstil na sklepni turnir najboljše četverice lige prvakinj v Budimpešti in v finalu klonil proti madžarskemu Györu s 24:30. Tako Krim kot Ludwigsburg sta v skupinskem delu v letošnji sezoni zbrala po 13 točk (oba po šest zmag, sedem porazov in en remi na 14 tekmah), zato je bilo pričakovati dokaj izenačeno tekmo. Toda v dvorani MHP Arena, ki sprejme 4185 gledalcev (zbralo se jih je le 1271), so petkratne nemške prvakinje povozile zasedbo španskega trenerja Ambrosa Martina, v kateri se je še kako poznala odsotnost francoske reprezentantke Tamare Horaček, stebra obrambe in druge strelke kluba v Evropi. A po drugi strani je imel Španec po poškodbah spet na razpolago zlato francosko olimpijko Grace Zaadi Deuno in slovensko reprezentantko Nino Zulić, ki pa sta v Nemčiji dosegli vsaka po le en gol.
Neslavni strelski rekord
Krim je po dobrih treh letih – januarja 2022 je proti danskemu Odenseju dosegel le 19 golov – spet poskrbel za svoj nov neslavni rekord po številu doseženih golov v Evropi (21). Medtem ko je bil Ludwigsburg na prvi tekmi 65-odstotno uspešen pri strelih na gol (med strelke se je vpisalo vseh 14 igralk v polju), se je Krim ustavil pri 51 odstotkih. Trener Ambros Martin je bil po polomu upravičeno razočaran: »Težko je kaj pametnega povedati po tako hudem porazu, kajti rezultat govori sam zase. Prav nič ni delovalo v naši igri in skozi celotno tekmo smo trpeli. Vse je bilo podobno kot na januarski tekmi v Bukarešti (poraz proti CSM Bukarešti s 23:36, op. p.). Nismo pričakovali, da se bomo po prvi tekmi znašli v tako težkem položaju, a ne smemo razmišljati o težavnosti izziva, o desetih golih minusa. Zelo težko bo, ampak to je tudi edina pot. Osredotočiti se moramo na to, da se bodo igralke do tekme pobrale in pokazale drugačen obraz na igrišču.«
V Krimovem taboru se tolažijo z dejstvom, da so se v športu dogajali že precej večji čudeži, kot bi bilo morebitno napredovanje domačega kluba v četrtfinale. Še vedno je optimistično razpoložena tudi levoroka ostrostrelka Ana Gros, na katero so se igralke Ludwigsburga v obrambi dobro pripravile kot na eno redkih Krimovih strelk z razdalje in ki je bila v Nemčiji s štirimi goli iz osmih poskusov druga strelka ekipe za Tjašo Stanko (pet). »Seveda ti gre na živce, ker želiš več prispevati oziroma biti bolj vključena v igro. Ampak ko te ustavijo s prekrškom, je to ustavljanje igre in to nima smisla, tako da je bolje prepustiti drugim izkoriščanje prostora. Seveda vseeno poskušamo najti opcije, da se lahko bolj vključim v igro,« pojasnjuje Ana Gros, najboljša strelka krimovk v letošnji evropski sezoni z 81 goli na 15 tekmah (povprečje 5,4 na tekmo).
Same so si vse zakuhale
Ana Gros je prepričana, da je imel Krim v Nemčiji le slab dan. »Verjamem, da v Ljubljani ne bodo Nemke spet imele svojega dneva, ampak da ga bomo imele me. Njim je na prvi tekmi šlo vse od rok, nam ničesar, upam pa, da bo tokrat obratno,« se nadeja 34-letnica. »Predvsem moramo imeti mirne glave. Zavedati se moramo, da ne bomo nadoknadile razlike v prvih 15 minutah ali v prvem polčasu. Treba je stopnjevati igro, ne pa zganjati panike, tudi če na začetku ne bo šlo po naših željah. Predvsem moramo ostati mirne in verjeti v to, da nam lahko uspe. Tako težak položaj smo si zakuhale same, tako da moramo iti na vse ali nič. Vsaka od nas skupaj s strokovnim štabom mora verjeti v to. Čudeži so se že dogajali, dogajajo se vsako sezono. Zakaj se ne bi tokrat v Tivoliju?«
Tudi športna direktorica Deja Doler Ivanović, nekdanja vrhunska krožna napadalka in slovenska reprezentantka, še ni vrgla puške v koruzo, čeprav priznava, da se je ekipa in posledično klub znašel v zelo težkem položaju. »Toda takšni preobrati, kot si ga mi želimo, so se že dogajali v športu. Po prvi tekmi lahko sklepamo, da imajo igralke še ogromno rezerv in to moramo izkoristiti. Prepričana sem, da ekipa verjame vase in da je pripravljena 'umreti' na igrišču. Moje sporočilo je jasno: gremo na vse ali nič. V Tivoliju še imamo možnost popravnega izpita in verjamem, da se bodo igralke pokazale v drugačni luči kot v Nemčiji,« se nadeja Deja Doler Ivanović.
