Pred odhodom v olimpijski Innsbruck je selektor Dragan Adžić s seznama 20 igralk črtal vratarki, 22-letno Karin Kuralt (Mlinotest) in 17-letno Luno Mijo Zupan (Krim). Povprečna starost Črnogorčevega »otroškega vrtca« na Tirolskem je komaj 23 let in pol, kar sedem pa je debitantk na velikih tekmovanjih. Po odpovedih številnih nosilk igre iz različnih razlogov (Ana Gros, Tamara Mavsar, Alja Varagić, Amra Pandžić, Barbara Lazović, Nina Spreitzer, Elizabeth Omoregie, Nina Zulić, Ema Hrvatin, Nena Černigoj, Valentina Klemenčič) je Adžić v primerjavi z OI v Parizu od takratnih 17 igralk za EP ostal kar brez desetih.
»Za nas je to velik udarec po kakovostni plati. Če bi se to zgodilo velesilama Norveški ali Franciji, ne bi bile več podobne samim sebi,« meni Dragan Adžić. A 54-letnik ima še eno veliko igralsko težavo: na položaju desne zunanje igralke nima niti ene klasične levičarke, medtem ko ima kar šest levih zunanjih rokometašic. »To smo in še bomo morali reševati z desničarkami na položaju desne zunanje. Ker na tem igralnem mestu nimamo klasične levičarke, bo še toliko pomembnejši desnokrilni položaj. Veseli me, da so bila tri desna krila v zadnjem času kakovostna in učinkovita. Brez levičarke na desni zunanji je velik minus, a bomo skušali z drugačno igro izničiti to slabost ter preslepiti Slovaško in Avstrijo.«
Avstrijke so v velikem vzponu
Ker se iz vsake skupine uvrstita v drugi del Eura le po dve najboljši reprezentanci, je jasno, da se bosta poleg favorizirane Norveške za drugo mesto v skupini E neposredno udarili Slovenija in Avstrija, vsaj na papirju pa je Slovaška avtsajder. »Avstrija bi bila za nas velik izziv že v primeru, da bi bili v popolni zasedbi. Avstrijke bodo igrale pred domačimi gledalci, so soorganizatorice prvenstva, za selektorico so pripeljale odlično Nizozemko Monique Tijsterman, njihove reprezentantke igrajo v super klubih v ligi prvakinj in so v zadnjega pol leta naredile neverjeten kakovostni skok. V drugem delu tekmovanja bosta najboljši reprezentanci iz naše skupine igrali na Dunaju, za gostiteljice pa bi bil velik šok, če jih ne bi bilo tam,« ocenjuje Adžić.
Selektor zaupa v svoje igralke in stalno poudarja super energijo, željo, voljo, borbenost in potencial v reprezentanci, ki naj bi se kmalu spremenil v kakovost. »Za našo trenutno igralsko zasedbo bi bilo napredovanje v drugi del med 12 najboljših v Evropi enako uvrstitvi na olimpijske igre. Verjamem, da lahko napredujemo v drugi del in se iz Innsbrucka preselimo na Dunaj. To bi nam prineslo še štiri dodatne tekme z zelo močnimi nasprotnicami, kar bi bilo fenomenalno za naša dekleta. Mlade igralke bodo nosilke igre že v tem olimpijskem ciklusu, zato jim moramo zaupati. Narediti moramo velik korak naprej, ki je nujen, da bi slovenski ženski rokomet nadaljeval kontinuiteto nastopov na velikih tekmovanjih in spet zaigral v kvalifikacijah za OI 2028 v Los Angelesu. Prepričan sem, da bo Slovenija nekoč spet imela tako sijajno generacijo, kot je bila prejšnja, ki jo je pripeljala na OI v Parizu,« napoveduje selektor.
Adžić: Mogoče se bo zgodil čudež
Adžić priznava, da kot selektor Črne gore in Slovenije še nikoli ni bil v težjem položaju kot zdaj: »Mogoče pa se bo v Avstriji zgodil čudež in bo povsem prenovljena ekipa že na svojem prvem velikem tekmovanju poskrbela za odmeven dosežek. Pustimo se presenetiti.« Na vprašanje, ali bi bil zelo razočaran, če bo šla Slovenija domov že po treh tekmah, je Črnogorec odgovoril: »Seveda, a je odvisno od načina, ki bi privedel do tega. Če bomo na vsaki tekmi na visoki ravni, ne glede na uspeh ali neuspeh, če bo razvoj nekaterih igralk na višji ravni in če bomo napredovali kot ekipa, bom zadovoljen ne glede na to, kako dolgo bomo v Avstriji.«
Med najstarejšimi in najizkušenejšimi igralkami je 27-letna Tjaša Stanko, ki je v članski izbrani vrsti debitirala že pred desetimi leti, po nedavnem koncu reprezentančne kariere Ane Gros pa je od nje prevzela tudi kapetanski trak. »Za mano je že nekaj velikih tekmovanj, zato se zavedam odgovornosti, ki jo imam kot ena najstarejših in najizkušenejših v reprezentanci. Zdaj svoje dodaja še vloga kapetanke, ki je zame čast in privilegij. Poskušam na vse načine pomagati mlajšim in neizkušenejšim, tako kot so ob mojem vstopu v reprezentanco počele moje takratne soigralke,« se spominja Tjaša Stanko, ki je na reprezentančni večni lestvici deveta po številu odigranih tekem (114) in peta po doseženih golih (455).
Norveška je razred zase
Pripravljalni tekmi pred EP proti Hrvaški (zmaga s 25:21) in Črni gori (poraz z 28:29) sta pokazali, da je prevetrena zasedba v kratkem času zelo napredovala. »Na obeh tekmah smo videli veliko dobrih stvari v naši igri, a tudi slabih. Toda pripravljalne tekme so eno, tekme na velikih tekmovanjih pa nekaj povsem drugega. A energija v reprezentanci in okoli nje je super, izkušnje žal niso na naši strani. Vseeno vedno poudarjam, da ob naši borbeni in srčni predstavi, ne glede na tekmice, niso odločilnega pomena. Recept je jasen: na vsaki tekmi moramo pustiti srce na igrišču, igrati druga za drugo in sočasno uživati na igrišču,« pravi Tjaša Stanko.
In kaj Mariborčanka pričakuje na Euru? »Na nobenem velikem tekmovanju ni lahkih nasprotnic. Sploh ne za nas, ki smo v pomlajeni in oslabljeni zasedbi. Kar se tiče Norveške, je velesila, devetkratni prvak Evrope in razred zase v skupini. Za drugo mesto, ki še kot zadnje pelje v glavni del, se bomo potegovale Slovenke, Avstrijke in Slovakinje. Avstrija in Slovaška iz leta v leto napredujeta, a se lahko najmanj enakovredno kosamo z njima. Sposobne smo se uvrstiti med dvanajst najboljših reprezentanc v Evropi, kar bi bil za sedanji igralski kader fantastičen dosežek.«
