Štirje meseci minevajo, odkar se je Peter John Stevens zaradi več različnih razlogov odločil končati svojo profesionalno plavalno pot. Pred dnevi je 29-letni Medvodčan, ki se je po koncu kariere znova preselil v ZDA v Nashville, od koder prihaja njegova žena Sheridan Allen Stevens, izvedel novico, da bo njegova paradna disciplina 50 metrov prsno, v kateri je bil dvakrat v finalu svetovnih prvenstev v olimpijskih bazenih, uvrščena na naslednje olimpijske igre v Los Angelesu. Vse to močno vpliva na zadnje odločitve, ki jih sprejema v življenju.
»Znova imam iskrico v očeh, ko razmišljam o plavanju. Veliko se igram z mislijo, da bi se znova vrnil, a dokončne odločitve še nisem sprejel. Sem pa že vzpostavil stik za treniranje s svojo ekipo v ZDA,« je logične pomisleke, ki so se nam pojavili, preden smo ga poklicali preko luže, potrdil Peter John Stevens. Izjemni slovenski plavalec sicer ne obžaluje, da nikoli ni nastopil na največjem športnem dogodku na svetu, a izziv v Los Angelesu ga vseeno mika. »Vedno sem moral trenirati in čas namenjati disciplini, ki ni moja paradna. Nikoli si nisem želel na olimpijskih igrah zgolj sodelovati. S svojimi dosežki v tej disciplini lahko posežem visoko. To je tisto, kar me najbolj žene naprej. Sem vesel, da me pri tem podpira tudi žena, a kot rečeno, ničesar se še nisem odločil,« je dodal najboljši slovenski plavalec zadnjih let, ki omenja tudi časovni pomen, kdaj je bila novica objavljena.
Pričakoval je vsaj klic
»Minevajo ravno štirje meseci od kar sem uradno zaključil kariero. Ves ta čas sem skrbel, da sem ostal v formi, tako da bojazni, da bi mi odmor škodoval, ni. Tudi v preteklosti sem že bil nekajkrat dlje časa odsoten iz bazena in se to ni izkazalo za ključno, saj sem v zadnjih letih ponovno napredoval. Tudi časovno obdobje treh let in pol do olimpijskih iger je idealno za pripravo. Moje razmišljanje, če bi novico sporočili prihodnje leto, bi bilo povsem drugačno,« je še pripomnil plavalec, ki bo letos dopolnil 30 let.
»Za nekatere sem mogoče že star, a sam zase vem, da sem v najboljših plavalnih letih. To sem tudi dokazal, saj sem osebne rekorde plaval ob zaključku kariere, kar pomeni, da še vedno lahko napredujem. Predvsem podpiram sprinterske discipline, ker podaljšujejo kariere športnikov in so zelo atraktivne in zanimive. Vsaka napaka se še veliko bolj pozna,« Peter John Stevens ne razmišlja, da bi bil čez dobra tri leta že nekoliko v letih za vrhunski rezultat. »Morda mi ravno ta odmor lahko pomaga, da se ob vrnitvi lažje osredotočim na popravek tehničnih napak, ki sem jih izvajal v preteklem obdobju.« Seveda pa v pogovoru nismo mogli mimo odnosa s Plavalno zvezo Slovenije (PZS), nad katerim je v preteklosti in tudi tokrat, čeprav veliko bolj zadržano, rad potarnal. »Od kar je znano, da je moja disciplina na seznamu za Los Angeles, me ni poklical prav nihče. Klicali so me sotekmovalci, tuji tekmovalci, novinarji, v stik z mano pa ni stopil prav nihče iz Plavalne zveze Slovenije. Pričakoval sem vsaj kakšen klic, a nič zato. Tudi sam jih še nisem kontaktiral, saj moja odločitev še ni dokončna,« s cmokom v grlu o odnosu s krovno plavalno zvezo razlaga Gorenjec, ki je zadnja leta v Sloveniji preživel v Kopru in treniral v Trstu.
Tekmoval bo za Slovenijo
Kot rečeno, se je po koncu kariere preselil v ZDA, saj želita imeti z ženo enako državljanstvo, Sheridan Allen Stevens pa slovenskega ni mogla pridobiti, saj bi se morala odreči ameriškemu. »Tega ji nisem pustil, sam pa sem si uredil vse, da sem aktiviral zeleno karto. Upam, da bom lahko prejel ameriško državljanstvo. Zato bom do olimpijskih iger v Los Angelesu zagotovo delal in živel v Ameriki,« pojasnjuje John Stevens, ki hitro še enkrat pripomni, kako je novica, da bo 50 metrov prsno na olimpijskih igrah, vplivala na njegovo življenje. »Zavrnil sem dve ponudbi za službo. Zdaj iščem nekaj za polovični delovni čas, da bi lahko delal od doma in treniral. Na srečo je tukaj to veliko lažje izvedljivo,« je poln optimizma in dodaja še, da se je vlogi trenerja odpovedal.
»Imel sem tudi v Nashvillu priložnosti biti trener, a to zdaj pada v vodo. V zadnjih letih sem cele dneve preživljal na bazenu in to te zelo izmuči. Tudi v študentskih letih sem bil reševalec iz vode in že sam zrak na bazenu je naporen, tako da to zdaj ni v mojem načrtu.« Ob zaključku pogovora smo želeli še natančneje izvedeti o njegovi viziji povratka. »V ZDA si želim izbrati svojo ekipo. Ne pričakujem nobene pomoči PZS, a imam že izkušnje iz študentskih let. V ZDA je vse veliko lažje, saj takoj lahko dobiš partnerja za trening, kar v zadnjih letih v Italiji nisem imel in je trening takoj lažji. Predvsem pa tekmovalnega plavanja v tem trenutku še ne pogrešam. Verjetno bom prvo leto treniral malo bolj v 'ilegali', na tekme pa se bom vrnil kasneje. Veliko je odvisnega tudi od mojega položaja v ZDA,« nam je odkrito zaupal svoje načrte, pri čemer smo ga čisto na koncu zbodli tudi mi. Imate morda namen tekmovati za ZDA in boste nastopali na domačih olimpijskih igrah, če si želite državljanstva? »Zdaj pa ste me malce izzvali. O tem nisem razmišljal. PZS ne želim ničesar slabega in hočem dobro plavanju. Če bom nastopil na olimpijskih igrah, bom tekmoval za Slovenijo.«
