Potem ko je Slovenija septembra na dveh tekmah doma z Avstrijo in Kazahstanom osvojila štiri točke, je oktobra razočarala v Oslu in se odkupila z zmago v Almatiju ter ostala v boju za prvo mesto v skupini. Po težkem oktobru jo novembra čakata tekmi z Norveško v Stožicah, ki je zaradi obiska Haalanda že razprodana, in sosedski derbi z Avstrijo na Dunaju. Z šestimi točkami bi osvojila prvo mesto v skupini B3, ki prinaša napredovanje v elitni ligo B. S štirimi točkami bi bila druga (dodatne kvalifikacije za napredovanje v ligo A), ne more pa biti slabša kot tretja (dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi B).
Jan Oblak (180 minut) – 6: Čeprav je v Oslu prejel tri zadetke, ob katerih je bil nemočen, in naredil tudi nekaj napak, je z 11 obrambami preprečil katastrofo, da bi v slovenski mreži počila »petarda«. V Almatiju (3 obrambe) ga je rešila prečka. Navdušil gledalce, ko je izpolnil željo navijača ki je pritekel na igrišče med tekmo, in ga prosil za sebek.
Erik Janža (180 minut) – 6,5: Preden je po sili razmer v Oslu zaigral na desnem boku, je bil na tem položaju edinkrat, ko je bil še pionir. Ni se znašel, ko pa se preselil na svojo levo stran, je bil stari podobi. Še posebej proti Kazahstanu, ko je bil pred njim na igrišču znova Mlakar, kateremu je imenitno asistiral za edini zadetek na tekmi.
Bijol dober mentor Bajriću
Jaka Bijol (180 minut) – 6: Pred novinarje stopi v dobrem in slabem. »Saj nas ni pustila punca. Smo v poslu, ko se tudi izgubi,« sta znamenita stavka, ki ju je izrekel pred novinarji po blamaži na Ullevaalu. Potem ko je v preteklosti že ustavil Haalanda in ga naredil nervoznega, je bil norveški hrust v četrtek zvečer zanj nočna mora. Veliko napak za igralca, ki si ga v svojih vrstah želi polovica klubov serie A. Ker je inteligenten fant, se je spretno prilagodil na zahtevne razmere v Almatiju in bil kljub težavam s kolkom zanesljiv v dvobojih ter spretno vodil partnerja v štoperskem paru Bajrića, ko je vstopil namesto poškodovanega Drkušića.
Petar Stojanović (180 minut) – 6: Dolžnik. V Oslu na standardnem reprezentančnem mestu na desnem krilu ni bilo nič od prodornosti, ki je njegov zaščitni in frustracija je bila vidna celo s kavča pred televizorjem. Proti Kazahstanu na desnem bočnem položaju, na katerem igra v Salernitani (10. ekipa druge italijanske lige), kjer je nalogo opravil korektno in ščitil hrbet Iličiću.
Timi Max Elšnik (180 minut) – 6: Prikazal je že boljše predstave. V Oslu s partnerjem v zvezni vrsti Gnezdo Čerinom ni uspel vzpostaviti ravnotežja na sredini igrišča. Proti Kazahstanu mu je bilo lažje, saj je bil tekmec manj zahteven.
Adam Gnezda Čerin (169 minut) – 6,5: V Grčiji je padel v sivo povprečje predstav Panathinakosa, kar se pozna v reprezentanci, v kateri pa je nezamenljiv. V Oslu je imel na nogi izenačenje izida na 1:1, a se je izkazal vratar Nyland. V Almatiju je odigral garaško tekmo in bil boljši del dvojca v zvezni vrsti.
Benjamin Šeško (169 minut) – 6,5: Potem ko je septembra dosegel vse štiri gole Slovenije v ligi narodov, oktobra ni izboljšal statistike. Na obeh tekmah je bil nevaren, a nenatančen. V Oslu preveč izgubljenih žog, v Almatiju mu je zadetek preprečila vratnica, potem ko je iz igre mojstrsko vrgel tri domače igralce. Opravil je veliko koristnega dela, saj je ob golu Mlakarja nase navlekel dva branilca Kazahstana. Obenem je bil pravi maratonec (11,4 km, 500 metrov več je pretekel le Gnezda Čerin) in garač v službi kolektiva, da se je po zadnjem pisku sodnika od izmučenosti sesedel na zelenico.
Vanja Drkušić (138 minut) – 5: Za igralca, ki je bil odkritje evropskega prvenstva, sta obe tekmi za pozabo. Že na zbor reprezentance je prišel načet zaradi poškodbe. Zlasti Oslu ni bila njegova noč, saj je naredil dve usodni napaki. V Almatiju se je poškodoval na začetku drugega polčasa in odšepal z igrišča.
Strelski post Šporarja traja že osem tekem
Andraž Šporar (128 minut) – 5,5: Trud in garanje, a iz tekme v tekmo je večji dolžnik. Neigranje v Panathinakosu je pustilo posledice, zato je povsem izven strelske forme. Za grškega velikana je dosegel v letošnji sezoni le en gol, v reprezentanci strelski post traja že osem tekem.
Dejan Petrovič (92 minut) – 5,5: Proti Norveški je zaigral na levem krilu namesto poškodovanega Mlakarja in ker je novinec, so v igri manjkali avtomatizmi s soigralci.
Jan Mlakar (87 minut) – 7: Po vsem, kar je moral pretrpeti, saj v italijanskem drugoligašu Pisi ne igra, in zaradi poškodbe ni bil nared za nastop v Oslu, je bil v Almatiju nagrajen z zadetkom iz nič. Njegov izjemen strel z roba kazenskega prostora je bil neubranljiv evrogol. Zapravil priložnost za 2:0 in po tradiciji garal v obrambi. V navezi z Janžo deloval brezhibno.
Josip Iličić (82 minut) – 6: Brez presežka. V Almatiju je bil po skoraj treh letih v udarni enajsterici. Pri 36 letih izjemno motiviran, izgubljene žoge je popravljal z drsečimi starti in prejel celo rumeni karton.
Jure Balkovec (57 minut) – 5: Igral le v Oslu, kjer je bila njegova igra za pozabo. Daleč od predstave z EP proti Portugalski.
Žan Vipotnik (52 minut) – 5,5: Na obeh tekmah je dobil priložnost kot rezervist. Motiviran, a neigranje v angleškem drugoligašu Swansea pušča vse večje posledice.
Kenan Bajrić (42 minut) – 6: Ni mu bilo lahko, ko je moral zaradi poškodbe Drkušića neogret na igrišče, a se je dobro znašel. Ker je pod mentorstvom Bijola izbiral enostavne rešitve, je deloval zanesljivo.
Žan Celar (33 minut) – 5: Slabo izkoristil minute v Oslu, kjer se je redko srečal z žogo. V angleški drugi ligi (Quens Park Rangers) ima enake težave kot Vipotnik.
Kurtić se bliža klubu sto
Jasmin Kurtić (20 minut) – 5,5: Ker bo igral, dokler ga bodo nesle noge, se bo vpisal v klub sto nastopov za Slovenijo, v katerem sta le Cesar (101) in Jokić (100). Belokranjec je zbral 94. in 95. tekmo za Slovenijo.
Blaž Kramer (11 minut) –: V Oslu igral premalo za oceno, v Almatiju zaradi poškodbe le na tribuni.
Selektor Matjaž Kek – 6: Eden najtežjih tednov v njegovi trenerski karieri, ker je imel preveč dela s tem, kar se je dogajalo okrog igrišča. Po tekmi v Almatiju je odkrito priznal, da je bil nenadni odhod pomočnika Boštjana Cesarja sredi priprav hud udarec. Priljubljeni Cesi, ki je natreniral slovensko obrambo, da ji gola niso zabili Ronaldo (dvakrat), Kane, Vlahović, Mitrović..., je imel ob zadnjih uspehih takšne zasluge kot v prvem Kekovem mandatu Milan Miklavič. V Oslu je bilo v obrambi polno lukenj, v Almatiju je bil vstop v tekmo slab brez agresije in s peš ritmom, a se je ekipa nato dvignila. Vso tekmo je bila očitno, da je ekipa z blamažo v Olsu izgubila samozavest in zanesljivost na žogi. Z zmago, s katero so igralci in selektor pokazali pravi značaj, se je Slovenija vrnila na staro pot.
