Z izjemo moškega slaloma so se slovenski alpski smučarji v vseh disciplinah uvrstili na finale sezone 2024/25 v Sun Valley. Kljub temu posamični rezultati z izjemo vzpona Mihe Hrobata niso bili na želeni ravni. Slovenski tekmovalci so se petkrat uvrstili na najnižjo stopničko zmagovalnega odra (trikrat Miha Hrobat ter po enkrat Žan Kranjec in Andreja Slokar). Po koncu sezone smo ocenili slovenske alpske smučarje od 1 do 10, in sicer na osnovi pričakovanj pred začetkom sezone.
Ženske: edine stopničke na zadnji tekmi zime
Ilka Štuhec – 4: V sezono je vstopila s popotnico drugega mesta na finalu svetovnega pokala v Saalbachu. V ekipo je pripeljala novega trenerja Aleša Gorzo, s katerim sta napovedovala boljše čase, sodelovanje pa je bilo kratko. Skromen izkupiček vseh uvrstitev Štajerke v svetovnem pokalu v tej sezoni kaže sosledje rezultatov: 10. mesto, 20., 18., 17., 18., 9., 20., 22., 26., 7., 13., 22., 28., 24. in odstop. Ker bo naslednja sezona olimpijska, gre pričakovati, da bo dvakratna svetovna smukaška prvakinja vendarle še vztrajala eno sezono ter vsaj skušala osvojiti najbolj vredno športno kolajno.
Ana Bucik Jogan – 3: Trinajsto mesto v veleslalomu na Semmeringu je njena najboljša uvrstitev sezone, zgolj trikrat pa se je uvrstila med najboljšo dvajseterico. V svetovnem pokalu je zbrala le 129 točk ter bila 24. v veleslalomskem in 26. v slalomskem seštevku. Primorki, ki se že drugo sezono ni ujela s trenerjem Mitjo Kuncem, ne gre očitati železne volje po dokazovanju, medtem ko na smučeh izžareva nesamozavest in okornost.
Neja Dvornik – 6: Prvič v karieri se je uvrstila na finale svetovnega pokala v obeh tehničnih disciplinah. Izkazalo se je, da je bila najboljša v prvi polovici sezone do Kranjske Gore, v nadaljevanju pa je njena forma drastično padla, a je na finalu vseeno presenetila s šestim mestom, najboljšo veleslalomsko uvrstitvijo v karieri. Korošica je sicer naredila korak naprej v fizični pripravljenosti, a je še daleč od ravni, s katero bo lahko vso sezono konkurenčna najboljšim alpskim smučarkam. Predvsem pa bo morala rešiti težave s kolenom, ki ji preprečujejo napredek.
Andrej Slokar – 7: Stalne uvrstitve okrog najboljše deseterice je nadgradila na zadnji tekmi zime, kjer se je v slalomu povzpela na zmagovalni oder. S smučanjem na drugi progi v Sun Valleyu je dokazala izjemno nadarjenost in sposobnost razvijanja hitrosti v težkih razmerah. Razočaranje je doživela v veleslalomu, kjer ni naredila napredka. Potem ko je med rehabilitacijo po operaciji kolena dala košarico dolgoletnemu trenerju Boštjanu Božiču, se je njuna skupna pot spet združila. Kot kaže, je skupnega sodelovanja dokončno konec, saj ima Bozo smučanja vsaj zaenkrat čez glavo.
Moški: žarek upanja mladosti
Žan Kranjec – 6: Začetek sezone je kazal, da sta z novim trenerjem Miho Verdnikom naredila korak naprej, potem ko je Vodičan vrsto let sodeloval s Klemnom Bergantom. Zadnje tekme sezone pa so kazale, da se je dolga leta najboljši slovenski alpski smučar znašel v krizi ter po več letih izpadel iz elitne veleslalomske sedmerice. Zato je bil sedmega mesta na finalu vesel kot uvrstitve na zmagovalni oder na začetku sezone. Čaka ga pomembna sezona, v kateri bo branil naslov olimpijskega podprvaka.
Miha Hrobat – 8: Le malo je zmanjkalo, da bi se Kranjčan kot prvi Slovenec v skupnem seštevku svetovnega pokala uvrstil med najboljšo smukaško trojico. Trikrat se je v tej sezoni uvrstil na zmagovalni oder, enkrat celo v superveleslalomu, kjer je zevala velika slovenska rezultatska luknja. V zrelih športnih letih je bil najbolj svetla točka slovenske reprezentance. Pohvale si zasluži tudi novi glavni trener Aleš Brezavšček, ki je v ekipo hitrih disciplin vnesel pozitivno energijo.
Martin Čater – 3: V Val Gardeni je navdušil s petim mestom, sicer pa so bile njegove uvrstitve zelo slabe. Žalostno je, da so bili slabši rezultati Celjana pričakovani, saj je že pred sezono priznal, da se ne znajde na materialu švicarskega proizvajalca. Vodstvo panoge čaka razmislek o Čatrovi prihodnosti in (pod)povprečnosti v ekipi hitrih disciplin.
Nejc Naraločnik – 7: Druga svetla točka slovenskega moškega alpskega smučanja v tej sezoni. Štirinajsto mesto na svetovnem prvenstvu mu je dalo krila, da je bil na zadnjih treh smukih svetovnega pokala 21., 19. in 7. ter le za las zgrešil uvrstitev na finale, kjer pa je tekma odpadla. Medtem ko bo slovensko alpsko smučanje še nekaj časa čakalo na moški slalomski napredek, se razvijajo hitre discipline.
Rok Ažnoh – 5: Trener Brezavšček ga hvali, da se po poti Naraločnika razvija tudi v svetovnem pokalu. Rezultati tega ne kažejo, medtem ko se na tekmah evropskega pokala že uvršča med najboljšo deseterico. Če vodstvo panoge verjame glavnemu trenerju, naj Ažnohu omogoči prave pogoje, ki jih zaenkrat vsaj na tekmah nižjega ranga nima.
Tijan Marovt – 1: Ogromno denarja je slovensko alpsko smučanje vložilo v razvoj Štajerca, ta pa se je sredi sezone odločil, da bo pri 26 letih končal športno pot brez osvojene točke svetovnega pokala. Velik vložek več let v Marovta je dobil predznak zgrešene investicije, ki pa se panogi za alpsko smučanje s skoraj štirimi milijoni evri proračuna ne bo poznala.
