Čeprav se je odločil za zasebno pot, saj kot agent skrbi za mlade športnike, so tudi pri DSV našli primerno funkcijo zanj. Še naprej namreč pomaga pri razvoju skakanja v najvplivnejši državi tega popularnega zimskega športa. Nekdanji šampion, ki je bil poznan po svoji vijolični čeladi z logom Milke in je v svetovnem pokalu zbral 28 zmag ter dvakrat dvignil veliki kristalni globus (1999/00 in 2000/01), odkriva mlade nemške talente. Zato je letos obiskal mladinske tekma FESA v Velenju, za Dnevnik pa si je dodaten čas za daljši pogovor vzel v Oberwiesenthalu, kjer je bil prav tako prisoten na tekmovanjih FESA. Kljub zaposlenosti Schmitt v zimski sezoni najde čas tudi za delo na televiziji Eurosport, vedno pa brez težav izrazi tudi mnenje za druge medijske hiše.

Nam lahko za začetek poveste kaj o svoji zaposlitvi, kako odkrivate mlade talente?

To je delo, ki ga opravljam že nekaj let. Po koncu skakalne kariere sem želel ostati povezan s skakalno družino. Najprej sem zaključil študij, nato sem opravil vse izpite za trenerja. Imel sem srečo, da imam za seboj uspešno kariero, v kateri sem sodeloval tudi s številnimi odličnimi trenerji. Moj cilj je vse te izkušnje, ki sem jih nabral skozi leta, prenesti na mlade skakalce. Še vedno imam zelo rad smučarske skoke in to me resnično veseli.

Uživate pri mlajših tekmovalcih zaradi svojih uspehov večje spoštovanje?

Trenutno delam s tekmovalci, ki so bili rojeni po mojem najboljšem obdobju, tako da imajo že druge vzornike. Ne govorimo veliko o moji karieri, tudi sam tega ne želim. Vsa pozornost je na njih. Ves čas namenjam njim, kako izboljšati njihove skoke. Si pa s svojimi izkušnjami na in ob skakalnici pomagam, da to prenašam tudi nanje. Je pa zelo odvisno od starosti tekmovalcev, kaj jim je treba ponuditi.

Prepoznavanje talentov v smučarskih skokih je zelo zahtevno delo, saj se, predvsem v mladosti, razmerja spreminjajo zelo hitro. Čemu namenjate največ pozornosti?

Tega se zavedam tudi sam in tu mi najbolj prav pridejo moje izkušnje. Že v mojem času nas je bilo okoli sedem fantov, ki smo kot mladinci skakali na zelo visoki in podobni ravni, a nismo vsi dosegli enake ravni. Michael Uhrmann je denimo še prišel do svetovnega pokala, spet drugi pa so morali hitro zaključiti. Razlogi za to so bili različni – nekateri so se poškodovali, drugi so izgubili motivacijo, spet tretji niso imeli primerne konstitucije. Na vse to sem zdaj pozoren tudi pri svojem delu.

Dotakniva se skokov na najvišji ravni, kjer je vaše mnenje še vedno zelo spoštovano. Kaj menite o napredku skakalnega športa od vaših časov?

Material postaja v smučarskih skokih iz leta v leto vse pomembnejši. V pripravljalnem obdobju je treba veliko časa nameniti temu, da vse nastavitve ustrezajo posameznemu tekmovalcu. To pa ne pomeni, da temu že v mojih časih nismo namenjali dodatne pozornosti, le manj izbire smo imeli na voljo. Zaradi pomanjkanja izbire smo tedaj lažje našli nastavitve, ki so ti ustrezale, danes pa se vsakemu tekmovalcu prilagaja smuči, drese, vezi in skakalne čevlje. To vzame čas, a na koncu so razlike lahko zelo velike, če pri vseh stvareh najdeš prave nastavitve. Vsak šport ima svoje zakonitosti, povsod moraš iskati nekaj posebnega, če želiš biti najboljši. Že od samega začetka se v našem športu išče, kako najti dodatne metre in biti najboljši. Nekaj časa v opremi, spet drugič v tehniki ali načinu treninga, tako da s tega vidika sam ne vidim bistvene razlike.

Nova sezona je tik pred vrati. Kdo bo krojil vrh in našel te prave nastavitve?

Zelo zahtevno vprašanje pred začetkom sezone. Treba je počakati prve tekme, da se vidi, kako so se nacije pripravile na nova pravila. Za vsako ekipo, ki si želi biti uspešna, je zelo pomembno, da ima na prvih tekmah vsaj enega tekmovalca pri vrhu, da se drugi lahko zgledujejo po njem. Kasneje je težko ujeti priključek. Sam vidim kar nekaj tekmovalcev, ki bi lahko bili uspešni in se bodo borili za najboljša mesta.

Koga imate v mislih, če lahko naštejete nekaj imen?

Če se najprej dotaknem vašega tabora, je zame Timi Zajc tisti, ki je v zadnjih letih nabral dovolj izkušenj in ima zagotovo potencial za največje stvari. On je skakalec, ki lahko v vsakem trenutku prikaže kaj izjemnega. Seveda pa kot Nemec ne morem mimo Andreasa Wellingerja. Prisoten sem bil na poletnem nemškem državnem prvenstvu, kjer je odstopal in kazal izjemno visoko raven skokov. Norvežani imajo zagotovo nekaj adutov v ognju, v Klingenthalu se je pokazalo, da se je Marius Lindvik, ki je tako kot Timi moral zamenjati smuči, odlično privadil na novo opremo.

Ko ste bili sami na vrhuncu kariere, vam ni uspelo osvojiti novoletne turneje. V vašem obdobju vas je v sezoni 2001/02 rešil Sven Hannawald, ki je kot prvi zmagal na vseh štirih postajah turneje. Za zdaj je to zadnja zmaga Nemcev na tekmovanju, ki v vaši državi pomeni zelo veliko. Kaj manjka trenutni generaciji za prekinitev črnega niza?

Andi (​Wellinger, op. p.) je bil lani že zelo blizu, a je po mojem mnenju preveč skakal z mislijo o pomembnosti tekmovanja. Ni bil povsem sproščen in dovolj samozavesten v težkih situacijah, ki so na novoletni turneji zelo pogoste. Navijam zanj, da se je veliko naučil iz tega in da bi letos na začetku sezone prišel do nekaj dobrih rezultatov. Ima še eno leto več izkušenj in če na turnejo pride s pravo popotnico, je vse mogoče, prav tako pa ima tudi še čas. A nikakor ne sme čakati predolgo. Dejstvo pa je tudi, da je konkurenca izjemno močna in v tistem kratkem obdobju je vedno kdo, ki skače na resnično visoki ravni.

V smučarskih skokih je od letošnjega leta dalje zelo pogosta tema polet Rjojuja Kobajašija na Islandiji, ko je na necertificirani skakalnici poletel 291 metrov. Kakšno je vaše mnenje o njegovem podvigu?

To je odlična priložnost za smučarske skoke in za to, da nekaj podobnega pripravi tudi v prihodnosti, pa ne le zgolj z enim skakalcem. Vseeno pa bi bilo treba zelo dobro premisliti, kje postaviti meje, saj lahko vse skupaj postane tudi nevarno. Je bil pa njegov projekt videti odlično in osupljivo. Vse skupaj je naredil na povsem novi napravi, brez enega predskakalca in ga zato še toliko bolj spoštujem. Je pa tudi dokazal, da se s pravim pristopom nimamo česa bati, da skakalnice lahko gradimo tudi večje in da so meje, kam lahko človek poleti na smučeh, še zelo oddaljene.

Bodo zaradi tega poleti od zdaj manj zanimivi?

Zagotovo ne. Gre za izjemno atraktivno disciplino in to, kar je naredil Kobajaši, ni povezano s tekmami pod okriljem Mednarodne smučarske zveze. Zagotovo bodo poleti še vedno za vse zelo zanimivi in uradni svetovni rekord ima še vedno Stefan Kraft.

Tovrstne ideje so bile predstavljene tudi že v preteklosti, a jih je takrat Mednarodna smučarska zveza zatrla in grozila s suspenzom tekmovalcev, ki bi poskušali to izvesti. Menite, da bi moral biti Kobajaši suspendiran?

Pri FIS nimajo nobenega pravega razloga in vzvoda, da bi to lahko storili. To ni bila certificirana skakalnica, zato ni kršil ničesar. Drugače bi se kdo lahko izgovarjal tudi na tekmovalca, ki si doma naredi skakalnico iz snega in tam skače s smučmi za smučarski tek. Je enaka kršitev.