Temelji svetovnega pokala v alpskem smučanju v iztekajoči se sezoni 2023/24 so se zamajali na samem začetku. Oktobra je v Söldnu odpadel moški veleslalom. Slovenci se nismo pritoževali, saj je Žan Kranjec na prvi progi s 16. časom pokazal enega svojih najslabših smučanj na sicer njegovem priljubljenem prizorišču, kjer se je že trikrat uvrstil na zmagovalni oder. Ker je po startni številki 47 tekmo odpihnil veter, se rezultati niso šteli. V nadaljevanju sezone je odpadla vsaj ena tekma še na osmih prizoriščih v devetih terminih.
Milijoni se topijo kot sneg
Še nikoli v zgodovini svetovnega pokala v alpskem smučanju se pred začetkom sezone ni toliko govorilo o posegih v naravo, okoljevarstveniki so zagnali vik in krik zaradi posegov na švicarskem ledeniku Zermatt. Mednarodna smučarska organizacija je bila pod velikim pritiskom. Ni se mogla upreti globalnemu posmehovanju, ko so novembra drugo leto zapored odpadle vse tekme svetovnega pokala v hitrih disciplinah v ženski in moški konkurenci v Zermattu-Cervinii. Vloženi milijoni v infrastrukturo so se stopili kot sneg v zadnjih dneh. Sezona odpovedi se je nadaljevala decembra, ko je zaradi spleta okoliščin (sneženje in dež) odpadel slalom v Val d'Iseru, v nadaljevanju pa vse tekme svetovnega pokala v hitrih disciplinah za moške v Beaver Creeku.
Le sijajnim organizatorjem v Lienzu in Kranjski Gori (odgovornost je prvič prevzela Smučarska zveza Slovenije) gre zahvala, da letošnjih odpovedi ni bilo še več. Oboji so ob koncu lanskega in v začetku letošnjega koledarskega leta v izjemno težkih razmerah pripravili ženske tekme svetovnega pokala v tehničnih disciplinah. Ko je kazalo, da je zima vendarle prišla v Evropo, je bilo veselje kratkotrajno. S februarjem se je znova sprožil plaz odpovedi. Moški so ostali brez dveh smukov v Chamonixu, ženske brez smuka in superveleslaloma v Garmisch-Partenkirchnu. Konec prejšnjega meseca sta odpadla oba ženska superveleslaloma v Val di Fassi, prejšnji konec tedna ženski smuk v Kvitfjellu, saj vreme ni omogočilo izpeljave treninga. Piko na i spremljamo v zadnjih dneh v Sloveniji, kjer je najprej odpadel moški veleslalom za pokal Vitranc, nato pa zaradi obilice dežja še slalom v Podkorenu.
Ledeniki ogledalo realnosti
»Kje pa, česa takšnega še nisem doživel. Spomnim se, da je v osemdesetih letih v času Tomaža Cerkovnika v eni od sezon odpadlo veliko tekem, skoraj vse pa je nadomestil Val d'Isere,« se spominja Polde Flisar, legendarni alpski smučarski delavec, ki se je pri Smučarski zvezi Slovenije zaposlil leta 1985, pred tremi leti pa je šel v pokoj, a je še vedno del alpske smučarske karavane. »Dolga leta se je svetovni pokal začenjal s kriterijem prvega snega v Val d'Iseru, kar je bilo v začetku decembra nekako naravno. Zaradi težnje po vedno zgodnejšem začetku smo se selili na ledenike, kjer pa je vreme vselej nepredvidljivo. Prav ledeniki so naše ogledalo globalnega segrevanja. Spominjam se ledenika Rettenbach nad Söldnom v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko ga pogledam danes, me kar zmrazi. Tudi na ledenikih ni več mogoče več izvesti tekme brez dodatne izdelave snega. Moti pa me predvsem pohlep po tekmah na Zermattu, ki mečejo slabo luč na celotno alpsko smučanje,« meni slovenski alpski smučarski starosta.
Na vprašanje, kam gre vse skupaj, Flisar odgovarja, da je to vprašanje za milijon dolarjev. »Zanesljivo ne v pravo smer. Nočem ugibati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ali bodo zelene zime spet nadomestile bele, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da se ozračje ogreva. Če bi bilo denimo v teh dneh v Kranjski Gori tri stopinje manj, bi padlo veliko snega in bi Vitranc bržčas izpeljali. Ker je topleje, pada dež, ta pa topi sneg,« je dodal Flisar. »V starih časih je bilo večkrat govora, da bodo tekme odpadle zaradi prenizkih temperatur. V zadnjih sezonah kar malce pogrešam obliže na obrazih alpskih smučarjev, ki so jih varovali pred mrazom.«
