Ko je Jonathan Clay Redick brez pravih izkušenj postal trener pri košarkarskem moštvu v ligi NBA LA Lakers, je marsikdo zamahnil z roko, češ, da ne bo dolgo zdržal in da bo hitro zamenjan. A 40-letnik dokazuje, da temu ne bo tako. V prvi sezoni je hitro izboljšal rezultate moštva, predvsem pa zaradi odličnih sposobnosti povezovanja z igralci, kar je zagotovo v veliki meri povezano z uspešno 15-letno kariero v ligi NBA, postal med njimi sila priljubljen. Dober odnos ima tudi s slovenskim zvezdnikom Luko Dončićem, s katerim sta si pri Dallasu nekaj časa tudi delila slačilnico.
Krzyzewski zaznamoval njegovo športno pot
Kot pogosto rečemo za marsikatere športnike, ki so uspeli, je bila tudi JJ Redicku košarka položena v zibko. Njegov oče Ken je igral za univerzi Ohio Wesleyan, starejši sestri dvojčici Catie in Alyssa za univerzo Campbell, mlajša sestra Abigail pa univerzo Virginia Tech in Drexel. Že kot dojenček je dobil vzdevek »JJ«, kot sta njegovi sestri ponavljali začetnico njegovega imena. Srednje ime Clay (glina, op. p.) je dobil po očetovi obrti – lončarstvu. To je nakazovalo, bi lahko rekli v šali, da bo nekoč prav tako oblikoval nekaj trajnega. Izkazalo se je, da na košarkarskem parketu.
Redickov talent je zasijal že v srednji šoli Cave Spring v Virginiji, kjer je izstopal predvsem z natančnostjo pri metih za tri točke in prostih metih. Hitro je postal eden najbolj zaželenih igralcev v državi, na koncu pa se je odločil za univerzo Duke. Tam je združil moči z legendarnim trenerjem Mikom Krzyzewskim in postal najboljši strelec univerze v zgodovini s skupno 2769 točkami. »Samo en trener je tisti, ki ga od vseh, s katerimi sem sodeloval v karieri, še vedno kličem Trener. In to je Mike Krzyzewski,« globoko spoštovanje do 78-letnika še vedno goji JJ Redick.
Njegova povprečja na Duku so bila osupljiva – 19,9 točke na tekmo, z več kot 40-odstotno uspešnostjo pri trojkah in 91,2-odstotno pri prostih metih. Leta 2006 je prejel nagrado Naismith za najboljšega univerzitetnega igralca leta. Njegov dres s številko 4 so leta 2007 upokojili, kar je potrdilo njegov status ikone Blue Devilsov.
Ker je bil tako dober, je bil pogosto tarča žaljivk in zmerjanj navijačev nasprotnih moštev, ki so velikokrat prestopili mejo dobrega okusa z omenjanjem njegove družine. »Od sedmega leta starosti sem sanjal o tem, da bi igral za Duke. Izpolnil sem sanje, ki so se nato sprevrgle v nočno moro. Vsi so me sovražili. Poslušati sem moral stvari, ki jih ne bi smel nihče. V drugem letniku sem povsem izgubil kontrolo, začel piti alkohol in ponočevati. Želel sem biti le navaden študent in pisati poezijo, ki me je navdihovala. Zapadel sem v depresijo in začel jemati antidepresive. Po sezoni je Trener želel, da imava sestanek vsako soboto. Na enem izmed njih mi je dejal, brez olepševanja, da naslova prvaka v ligi NCAA nismo osvojili zato, ker tega nismo vredni. To me je sesulo. Po drugi strani pa je to bila brca v zadnjo plat, ki sem jo potreboval. Trener je za vsakega posameznika dobro vedel, kaj mu mora reči, da iz njega izvleče najbolje. Takrat sem spremenil svoje življenje,« se spominja Redick.
Z igralci se pogovarja o vseh stvareh
Izjemne predstave za Duke so mu prinesle visok izbor na naboru lige NBA leta 2006. Kot 11. ga je izbral Orlando, kasneje pa je nosil še drese Milwaukeeja, LA Clippers, Philadelphie, New Orleansa in nazadnje Dallasa, kjer je bil soigralec Luke Dončića. Po petnajstih sezonah v ligi NBA, kjer je nastopil na več kot 1000 tekmah, je septembra 2021 objavil upokojitev. Ker je, kot pravi sam, nor na košarko, brez nje ni mogel. Kot prvi aktivni košarkar v ligi NBA je že leta 2016 začel s tedenskim podkastom. Po upokojitvi se je pridružil tamkajšnji državni športni mreži ESPN kot analitik, kjer je s svojim košarkarskim znanjem navduševal gledalce. Mnogi so že takrat menili, da bo nekdaj izjemen trener. Da je dobil priložnost, ni trajalo dolgo. Junija 2024 je prevzel vodenje LA Lakers, kljub temu, da trenerskih izkušenj ni imel. A ker je kot igralec doživel marsikaj, se zna dobro povezati z igralci. »Všeč mi je, ker se lahko pogovarjava o marsičem. V večini o košarki, a pogosto tudi o življenjskih stvareh,« je povedal Luka Dončić, ki je bil v preteklosti dvakrat gost na Redickovem podkastu.
»Ko sem imel prvi intervju za mesto trenerja pri Torontu, sem dojel, da bi rad bil trener v ligi NBA. Ker nisem dobil omenjene službe, sem se posvetil izobraževanju in pogovorom s trenerji in generalnimi direktorji. Od vsakega sem se nekaj naučil. Čutil sem, da je to moje poslanstvo in vesel sem, da sem dobil priložnost pri LA Lakers,« pravi JJ Redick, pod katerim moštvo iz Kalifornije prikazuje precej boljše predstave kot v bližnji preteklosti. A po menjavi za Luko Dončića je jasno, da bodo pritiski za osvojitev šampionskega prstana vse večji.
