Odraščal je ob dveh starejših bratih, ki do njega nista bila niti malo prizanesljiva, danes pa sta redno prisotna na njegovih tekmah v ligi NBA. To ga je v mladosti utrdilo, dobil je trdo kožo, ki mu je pomagala pri uspehu. Danes je eden najboljših košarkarjev na svetu, česar mu ni napovedoval praktično nihče. Nikola Jokić v najmočnejši košarkarski ligi na svetu igra že deseto sezono, v tem času pa je z Denverjem, ki ga je na naboru leta 2014 izbral šele kot 41., osvojil zgodovinski prvi naslov prvaka. Hkrati ima na računu že tri nazive najkoristnejšega igralca (MVP) rednega dela sezone in ob dih jemajočih predstavah v letošnji odločno koraka proti četrtemu v petih letih.
Barcelono je zmotila ena slaba tekma
Kdo danes še ne pozna znamenite fotografije, na kateri Nikola Jokić kot otrok pozira z nekaj odvečnimi kilogrami? V mladih letih je bil danes 29-letni srbski organizator igre, ujet v telesu centra, močnejše postave, zato so ga vrstniki pogosto zbadali. Prizanesljiva do njega nista bila niti brata Nemanja in Strahinja. Nemanja je bil velik prijatelj Darka Miličića, nekdaj čudežnega dečka srbske košarke, ki ga je Detroit na naboru lige NBA leta 2003 kot drugega izbral za LeBronom Jamesom in pred Carmelom Anthonyjem, Chrisom Boshom in Dwyanom Wadom. Miličić v nadaljevanju kariere nikoli ni dosegel ravni, ki so mu jo napovedovali, je pa imel velik vpliv na življenje Nemanje Jokića, ki je v ZDA poskušal narediti košarkarsko kariero z igranjem za univerze. Ko se je Nemanja vrnil v Srbijo, je mlajši brat Nikola že zrasel preko dveh metrov ter nabral 130 kilogramov, narediti pa bojda ni mogel niti ene sklece. »Želel se je samo zabavati, trdo delo ga takrat ni zanimalo. Na košarkarskem igrišču se je postavil na vrh rakete in samo delil asistence soigralcem preko glave ali za hrbtom. A ga trenerji pri tem niso omejevali. Vedeli so, da je za to nadarjen,« se spominja Nemanja Jokić.
Iz rodnega Somborja, kjer je živel s staršema, bratoma in babico, pogosto pa so bili na obisku tudi člani širše družine, je kmalu odšel v Beograd, kjer se je priključil Megi, klubu, kjer vse niti vodi eden največjih svetovnih agentov Miško Ražnatović. Ni bilo dolgo, ko so za njim začeli gledati praktično vsi klubi iz Evrope, počasi pa tudi nekateri onkraj Atlantika. Ražnatović ga je na nabor prijavil leta 2014, kjer ga je Denver izbral šele kot 41. Zanimiva je tudi še ena izmed fotografij iz njegovega otroštva, na kateri je nosil majico z dolgimi rokavi, na njej pa je pisalo Nuggets. Kot da je bil načrt za njegovo prihodnost že spisan. Po sezoni v Megi bi moral še eno ali dve igrati na najvišji ravni v Evropi. Bil je tik pred tem, da obleče dres Barcelone. »Vse je bilo praktično že dogovorjeno. A nato so gledali eno od njegovih tekem, na kateri je igral katastrofalno. Takrat so mi rekli, da rabijo za dokončno odločitev še nekaj časa,« razlaga Miško Ražnatović. Zaradi ene slabe tekme ni odšel v Španijo, so pa nekaj več videli v Denverju, kjer so skovali načrt. Pomagal mu bo pomočnik trenerja Mika Malona Ognjen Stojaković, pod okrilje ga bo vzel takratni košarkar moštva iz Kolorada Jusuf Nurkić, nad njim pa bo bdel še takratni generalni direktor kluba Arturas Karnišovas.
Besede brata si je vtisnil v spomin
Vse ostalo je, kot radi rečejo, zgodovina. Nikola Jokić je danes po mnenju mnogih celo najboljši košarkar na svetu. V Denverju živi z ženo Natalijo, s katero ima hčerko Ognjeno in sina Ignjata, družbo pa mu delata tudi brata. »Nikola ne imel možnosti izbirati, ali naju želi ob sebi ali ne. Je pameten človek in v življenju se znajde brez težav. A pomembno je bilo, da je imel ves čas podporo najožje družine. Govoril sem mu, da živi moje sanje, naj stvari ne jemlje za samoumevne in naj ne ponavlja napak, ki sem jih storil sam,« je o bratovih prvih letih v ligi NBA povedal Nemanja Jokić. Nikola je po prihodu v ZDA namreč igral slabo tako v poletni ligi kot predsezoni. Trener Mike Malone se tistega obdobja dobro spominja, saj si je pri sebi misli, da gre za povsem povprečnega košarkarja. Toda Nikola si je besede brata vtisnil v spomin. Zavedal se je priložnosti in začel trdo trenirati. S pomočjo kondicijskega trenerja Steva Hessa je povsem preoblikoval svoje telo.
Danes se Nikoli Jokiću čudi ves svet. Težko namreč razumejo, da 211 centimetrov visoki orjak premore pregled nad igro Magica Johnsona. »Največ časa posvečam mišici, ki je v košarki najbolj pomembna – možganom,« pravi. Velik ljubitelj konjev to spretno izkorišča, hkrati pa dogajanju okoli njega ne posveča veliko pozornosti in zanimanja. Redko ga je moč opaziti v javnosti, najbolj srečen pa je ob koncu sezone, ko se vrne v rodni Sombor in se posveti družini ter konjskim dirkam. »Košarko imam neizmerno rad, a ni in nikoli ne bo glavna stvar v mojem življenju. Doma imam nekaj neprecenljivega – družino,« je jasen.
