Ko je Slovenija leta 2017 postala evropska košarkarska prvakinja, so številni takratni akterji poudarjali, da se bo vsa razsežnost uspeha videla in cenila šele čez leta. In zdi se, da je res tako. Še posebej ob trenutnih tegobah, ki jih preživlja slovenska košarkarska reprezentanca, kljub temu, da ima v svojih vrstah enega najboljših košarkarjev na svetu Luko Dončića. Kaj je izbrancem takratnega selektorja Igorja Kokoškova dejansko uspelo, se spomnimo vsakega 17. septembra in ob upokojitvi katerega od igralcev. Potem ko so superge na klin že obesili zlati kapetan Goran Dragić, Gašper Vidmar in Saša Zagorac, je to zdaj storil še Anthony Randolph. Petintridesetletni Američan je takrat sprejel slovenski potni list, se odrekel prostemu poletju in sprejel izziv, vse ostalo pa je, kot radi rečemo, zgodovina.
Želel biti del Dončićeve zgodbe
Za to, da je takrat eden najboljših krilnih centrov v Evropi Anthony Randolph lahko zaigral v slovenskem dresu, sta imela največ zaslug dva človeka. Peter Vilfan se je takrat kot poslanec DeSUS zavzel za dopolnitev zakona o državljanstvu, ki ob soglasju vlade izjemoma omogoča pridobitev slovenskega državljanstva osebi, ki ne živi v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca, takratni generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Radoslav Nesterović pa je po posvetovanju s Kokoškovom Američana videl kot ključno figuro za morebiten uspeh. V popolni tajnosti je poklical še kapetana ekipe Gorana Dragića in skupaj sta odletela v Madrid ter prepričala Randolpha, pri čemer je svojo vlogo odigral tudi njegov takratni soigralec pri Realu Luka Dončić.
»Že v klubu sem videl, da je Dončić nekaj posebnega. Ko bog nekomu podeli tako poseben talent, to hitro opaziš. Želel sem biti del njegove zgodbe, opazovati njegovo veličino od blizu. Da o tem lahko zdaj pripovedujem in bom še bolj v prihodnosti. Prav tako se ti ne ponudi vsak dan priložnost, da igraš z Goranom in Zoranom Dragićem ter ostalimi. Ko pomislim na izkušnjo s slovensko reprezentanco, se mi na obraz prikrade nasmešek. Slovenija bo za vedno moj drugi dom. Zaljubil sem se v to državo in ljudi, ki sem jih tam spoznal,« se je ob zaključku kariere izkušnje v slovenski reprezentanci spomnil Anthony Randolph.
Štirinajsti izbor na naboru lige NBA leta 2008, ki je nato v karieri nosil drese Golden Stata, New Yorka, Minnesote, Denverja, Lokomotive iz Kubana in Reala Madrida, se je med pripravami na takratno evropsko prvenstvo tudi poročil in zaradi tega izpustil nekaj treningov, kar je marsikdo pospremil s skepticizmom, češ da ima posebne privilegije in da na prvenstvo stare celine ne bo dobro pripravljen. A je nato dokazal nasprotno. »Ko sem videl, da tako majhna država premore toliko ljubezni do košarkarske reprezentance in igralcev, sem bil osupel. Bil sem le majhen kamenček v mozaiku, ki se je ustvarjal že leta poprej. Če sem iskren, sem se najprej nagibal k temu, da bi zavrnil povabilo. A ne bi mogel biti bolj hvaležen Dončiću in ljudem iz košarkarske zveze, ki so pritiskali name. Danes bi bil izredno razočaran, če bi izpustil takšno priložnost.«
Bolj Slovenec kot nekateri drugi igralci
Pripadnost moštvu in profesionalizem, ki ju je pokazal v času, preživetem v slovenski reprezentanci, so opazili vsi, še najbolj pa člani reprezentance. »Od prvega dne in že po prvih pogovorih z njim smo vedeli, da je pravi. Lahko bi bil na dopustu, z družino, pa se bori za naše barve. Lahko rečem, da je bolj Slovenec kot nekateri drugi igralci,« je z izjavo takrat kar malo šokiral kapetan Goran Dragić. Kaj lahko Randolph prinese Sloveniji, se je dobro zavedal tudi Luka Dončić. »Ko se je pridružil Realu Madridu, sem videl, da gre za vrhunskega igralca. Zanimivo je, da je odraščal ravno v Dallasu. Z njim je bilo lahko igrati. Bil je eden ključnih posameznikov pri tem, da smo prišli do zlatega odličja v Carigradu. Brez njega nam to realno ne bi uspelo. Ob vsem tem je tudi izjemen človek. Vesel sem, da sem lahko del kariere igral z njim.«
