Bogdan Fink je 23. marca letos praznoval abrahama. Že vse svoje življenje pa se ukvarja s kolesarstvom, za katero pravi, da je z njim kar malce obseden. Čeprav se nihče iz njegove družine pred njim ni ukvarjal s profesionalnim kolesarstvom, je bil Finku ta šport usojen. »S kolesom se je vozil, še preden je začel hoditi,« je nekoč dejal njegov oče.
Tekmovalno se je z njim današnji direktor kolesarske dirke po Sloveniji prvič srečal leta 1982 na domači rekreativni dirki okoli Grma, kar se za Novomeščana spodobi. »To je regija v Novem mestu, kjer je ogromno novomeških kolesarjev začelo svojo pot,« se začetka, ko je z legendarnim kolesom pony dosegel drugo mesto, spominja Bogdan Fink. Bil je velik talent, kar je dokazal še istega leta, ko je prvič postal državni prvak v kategoriji dečkov D. »Ta pokal imam še vedno doma,« ceni svojo tekmovalno preteklost, ki pa se ni končala tako, kot si je želel.
Sicer se lahko pohvali s kar sedmimi naslovi jugoslovanskega državnega prvaka v mladinskih kategorijah, bil je prvi jugoslovanski kolesar, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil kolajno (bronasto). V mladinskih konkurencah se je uspešno boril s kolesarskimi asi, kot sta Marco Pantani in Jan Ullrich. V članski konkurenci je bil član prvega slovenskega profesionalnega moštva Adria Telekom (danes Adria Mobil), s katerim je štirikrat nastopil tudi na dirki po Sloveniji. Kolesarka kariera je žalostni konec doživela leta 1997, ko si je na dirki v Nemčiji grdo zlomil stegnenico. Sicer se je z vijaki v nogi še poskušal vrniti, a je kmalu spoznal, da je v prevelikem zaostanku. Tekmovalnemu kolesarstvu je dokončno pomahal v slovo leta 1999.
Meteorski vzpon
»Vsaka stvar je za nekaj dobra,« mu je ob nesrečnem zlomu noge dejal kirurg v Nemčiji. Bogdan Fink takrat tem besedam ni mogel verjeti, a nemški zdravnik je očitno videl nekaj več. Že med rehabilitacijo je takrat 26-letnik veliko časa namenil študiju. »Če se ne bi polomil, študija ne bi končal. Kolesarstvo in študij nista šla z roko v roki,« se prve spremembe po poškodbi spominja Fink, ki pa je vseeno za študij potreboval še nekaj časa. Na fakulteti za šport je namreč diplomiral šele leta 2016. »Je bilo vmes že veliko drugih stvari za delati,« z nasmehom zaključi zgodbo o svojem študiju.
Zaradi njegove poškodbe pa je še več pridobilo celotno slovensko kolesarstvo. To ima danes v Bogdanu Finku priznano kolesarsko ime, ki ima veljavo pri številnih pomembnih funkcionarjih v svetu kolesarstva. Sprva je leta 2000 začel kot trener mladinske selekcije svojega matičnega kluba, prevzel pa je tudi vodenje mladinske reprezentance pri Kolesarski zvezi Slovenije. Pod njegovim vodstvom so trenirali tudi kasnejši uspešni kolesarji, kot so Tomaž Nose, Jani Brajkovič in Jure Zrimšek. Dve leti kasneje so ga kar sredi dirke v Istri iz kluba obvestili, da bo postal direktor. »Bil je pravi kaos. Nisem vedel, v kaj se podajam, a klub se je znašel v velikih finančnih težavah,« je Fink že pred časom v enem izmed intervjujev povedal, kako se je hitro končala njegova trenerska pot in se začela direktorska. V svoji novi vlogi se je znašel odlično, klub pa je v vsega treh letih iz finančne luknje, globoke približno 400.000 evrov, spravil na zeleno vejo.
Človek, poln idej in pravi vizionar
Še bolj uspešno kot pri vodenju kluba mu gre pri organiziranju dirke po Sloveniji. Ker je novomeški klub njen glavni organizator, je Bogdan Fink zdaj tudi že 20 let direktor slovenske pentlje, ki je vsako leto bolj odmevna. »To je projekt, ki sem se ga najbolj bal. Leta 2002 smo morali organizirati dve dirki, ker za leto 2001 ni bilo skoraj nič plačanega. Na začetku smo bili res taka velika skupina in uspelo nam je,« Fink pove o začetkih svojega organiziranja dirke po Sloveniji. Čeprav ima dirka pod njegovim vodstvom strm vzpon, priznava, da so tudi pred tem v Slovenijo prihajale številne zveneče ekipe.
Pri razvoju dirke po Sloveniji pod vodstvom Bogdana Finka je treba poudariti tri prelomne dogodke. Prvi se je zgodil leta 2005, ko je na lastno pobudo dirko z majskega termina prestavil na junijskega in jo skrajšal na štiri etape. Obdobje med Girom in Tourom je zelo zanimivo za tuje ekipe, Slovenija pa s svojo raznovrstno traso ponuja odlično pripravo za največji kolesarski dogodek leta. To je bil zadetek v polno številka ena. Naslednji preskok se je zgodil leta 2017, ko je dirko začela prenašati tudi britanska TV-postaja Eurosport. Proračun dirke je s približno 250.000 evrov narasel na skoraj milijon, a imena na startni listi so vse bolj zveneča. Od leta 2018 je dirka ponovno dolga pet etap. To je bil zadetek številka dve. Velika nagrada za opravljeno delo pa se je zgodila letos, ko je na dirki prvič v zgodovini startal najboljši kolesar na svetu, trenutno je to Tadej Pogačar.
Za nastop Pogačarja ima veliko zaslug prav Fink, ki ves čas razmišlja, kako dirko narediti privlačno in bolj zanimivo. Letos mu je znova uspel eksperiment s petimi kratkimi etapami. »Veliko se pogovarjam z Gorazdom Štangljem, Milanom Erženom, tudi Andrejem Hauptmanom. To so vsi moja generacija. Ves čas sledimo, kam gre trend dirkanja in kaj si želimo. Ves čas se je treba prilagajati,« veliko zaslug za uspešne poteze pripiše svojim prijateljem.
Tako kot ima odličen nos za pomembne poteze pri organiziranju dirke, se je v življenju izkazal s še eno tvegano potezo. Leta 2012 je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da je Primož Roglič kot nekdanji smučarski skakalec z izjemnimi rezultati na testiranjih dobil priložnost nastopanja za Adrio Mobil. »Takrat sva se tako skupaj odločila z Milanom Erženom, današnjim šefom Bahraina. Za trenutek so vsi mislili, da sva povsem izgubila kompas. Nihče ni vedel, da se bo tako končalo,« ostaja skromen tudi pri tej svoji vizionarski odločitvi. Ker si je Roglič kasneje želel tekmovati na dirkah svetovne serije in mu pri Adrii tega niso omogočili, je Fink znova zastavil svoje ime. Sprva ga je ponudil takratni ekipi Sky, ki se je njegovi ponudbi le nasmehnila, v jabolko pa so potem ugriznili pri Jumbo-Vismi (takrat LottoNL-Jumbo). Današnji rezultat je znan vsem.
Bogdan Fink sveta brez kolesarstva ne pozna in ga spremlja tudi v svojem prostem času. Nasploh je športni navdušenec, ki si zelo rad ogleda dobro športno tekmovanje. Pri tem najraje opazuje fizične sposobnosti posameznih atletov, saj meni, da s fiziko velikokrat lahko premagaš odlične taktične zamisli. Seveda pa mu vedno tudi ostane čas za družino. Z ženo Darjo ima 22-letno hčer in 16-letnega sina.