Skakalka ob palici Tina Šutej je slovenska atletska junakinja minulega tedna. Nihče ne dvomi, da ne bi bila osamljena Slovenka z osvojeno kolajno na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torunju, če po kvalifikacijah teka na 3000 m ne bi bila diskvalificirana Maruša Mišmaš Zrimšek. Izkupiček je, kakršen je (srebrna kolajna ter tri finalne uvrstitve Maje Mihalinec Zidar na 60 m, Neje Filipič v troskoku in Luke Janežiča na 400 m), za slovensko atletiko pa nedvomno zelo uspešen. Slovenija se je namreč z velike dvoranske tekme vrnila s kolajno po dvanajstih letih, ko sta v Torinu blesteli skakalka troskoka Marija Šestak in tekačica na 1500 m Sonja Roman. Sedem Slovenk je na dosedanjih 36 dvoranskih evropskih prvenstvih osvojilo kolajno, kar kaže, da so mejniki redki. Med njimi ni nobenega slovenskega atleta.
Postala je pol Celjanka
Dvaintridesetletna Ljubljančanka zase pravi, da je v zadnjih letih na pol Celjanka. V Celje se je namreč preselila pred leti, ko je začela sodelovati s trenerjem Milanom Kranjcem, klubski dres Massa pa je zamenjala s Kladivarjevim. Pred tem je večino svoje kariere sodelovala s Slavkom Černetom, s katerim je dosegla številne mednarodne uspehe, a kolajne na velikem članskem tekmovanju, če izvzamemo univerzijado (srebrna leta 2011 v Shenzhenu) in sredozemske igre (srebrna leta 2018 v Tarragoni), do letos ni osvojila. Kariero najboljše slovenske skakalke ob palici je zaznamoval tudi študij v ZDA. Pri skoku ob palici kot najtežji disciplini kraljice športa so na številnih ameriških univerzah pogoji boljši kot v Sloveniji. Tina Šutej je diplomirala na univerzi v Arkansasu.
Da imamo v Sloveniji obetavno skakalko ob palici, je Tina Šutej napovedala v najstniških letih, ko je leta 2006 v Pekingu s 425 cm osvojila naslov svetovne mladinske podprvakinje. Že leto kasneje je v Birminghamu nastopila na svojem prvem velikem članskem tekmovanju, dvoranskem evropskem prvenstvu. Prvič je na olimpijskih igrah tekmovala pred devetimi leti v Londonu, na zadnjih v Riu de Janeiru pa se je uvrstila v veliki finale, kjer je s 450 cm zasedla enajsto mesto. Že leta 2010 je bila prvič finalistka na velikem članskem tekmovanju, ko je na evropskem prvenstvu v Barceloni zasedla deseto mesto (435 cm).
Pandemija prekrižale načrte
Atletinja Kladivarja je izjemno napredovala v lanski sezoni, ko je 5. julija v Ljubljani preskočila 475 cm ter izboljšala slovenski rekord. »Ker bi morala po prvotnem načrtu aprila že tekmovati na mitingu diamantne lige v Dohi, praktično nisem imela premora. Pandemija covida-19 mi je sprva prekrižala načrte, a sem se kmalu preselila na kmetijo, kjer sva s trenerjem na Joštovem mlinu pod kozolcem postavila utežarno, na travnati površini pa sva izvajala druge treninge. Mesec in pol mi je manjkal le trening tehnike, ki sem se mu posvetila takoj, ko smo se lahko vrnili na stadion. Najpomembnejše pa je bilo, da sem bila ves čas zdrava,« nam je Tina Šutej skrivnost napredka med epidemijo zaupala po lanskem rekordu.
Vse večjo samozavest slovenske rekorderke v skoku ob palici izžarevajo njene izjave. Tina Šutej in Milan Kranjc (zaposlen je v celjski šoli za otroke s prilagojenim programom, za prvenstvo na Poljskem pa je vzel neplačan dopust) sta ob prihodu na prizorišče jasno napovedala, da je njun cilj osvojitev kolajne. Dolgo časa je kazalo, da bo Tina Šutej po Jolandi Čeplak postala druga Slovenka z zlato kolajno na dvoranskih prvenstvih, a ji je načrte prekrižala Švicarka Angelica Moser, ki je s 475 cm preskočila pet centimetrov več kot Ljubljančanka.
Višinski in rezultatski cilji
Atletska zveza Slovenije je Tini Šutej in preostalim članom reprezentance včeraj od vrnitvi v Slovenijo pred prostori zveze na Letališki ulici v Ljubljani pripravila sprejem. Na njem je evropska podprvakinja dejala, da je z osvojitvijo prve kolajne na velikih atletskih prvenstvih izpolnila enega svojih ciljev. A še zdaleč ne zadnjega. Tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu se spogleduje s kolajno, v jeseni športne poti pa bo lahko konkurenčna še nekaj sezon, ko ji ne bo zmanjkalo izzivov velikih tekmovanj. In tudi višinskih mejnikov. Zdi se, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prva Slovenka preskočila 480 cm. To pa je višina, s katero se osvajajo tudi olimpijske kolajne.
»Že kot otrok sem imela najvišje cilje in olimpijska kolajna je eden od njih. Lep je občutek, ko se zavedam, da sem konkurenčna svetovnemu vrhu. Zavedam se tudi, da moram izboljšati osebni rekord ter da se mi bo moralo v Tokiu vse sestaviti, če bom želela poseči po najvišjih mestih. Kolajna v Torunju mi je dala zalet in samozavest,« je včeraj v Ljubljani povedala evropska podprvakinja. V naslednjih dneh bo imela nekaj dni premora, potem pa se bo v Celju začela pripravljati na olimpijsko sezono.
