V devetnajstih sezonah, kolikor časa že nastopa v svetovnem pokalu, je slovenski biatlonec Jakov Fak le trikrat dosegel boljši skupni rezultat kot letos – leta 2015 je bil tretji, leta 2013 četrti, leta 2018 pa šesti. »Ključni dejavnik je bil zdravje, saj letos z njim nisem imel težav. V preteklosti so me pogosto pestile zdravstvene nevšečnosti, zaradi česar skupni seštevek svetovnega pokala ni vedno odražal moje prave kakovosti,« razlog za uspešno sezono pojasnjuje najboljši slovenski biatlonec.
Spremembe v treningu so se obrestovale
Drugi ključni dejavnik sezone brez večjih nihanj so bile spremembe v treningu. »Veliko stvari sem prilagodil sebi. Ni vedno preprosto trenirati z mlajšimi, ki imajo drugačen življenjski slog, so v drugačni fazi kariere in potrebujejo drugačen pristop. Zato sem začel trenirati bolj samostojno, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. Žal mi je le, da tega nisem storil že prej,« priznava Fak.
Biatlon je poseben šport, v katerem podrobnosti odločajo o vrhunskih uvrstitvah, česar se dobro zaveda. Že vrsto let zato išče načine, kako optimalno izkoristiti svoje sposobnosti. »Zame je bilo vedno ključno, da sem analiziral podrobnosti in jih skušal izboljšati. Nikoli nisem bil fizično superioren v tej konkurenci, zato sem moral iskati druge prednosti – izboljšati občutke, nadzorovati čustva, natančno analizirati vsako malenkost. Pred leti sem se veliko zanašal tudi na laboratorijske meritve, ki ne dajo vedno realne slike. Pomembnejši so občutki, obvladovanje emocij in prilagajanje spreminjajočim se pogojem. Naučiti se je treba nastopiti dobro tudi na slab dan.«
Zmagoviti občutek na Pokljuki
Na domači tekmi na Pokljuki, kjer je zmagal v posamični preizkušnji, Fak zagotovo ni imel slabega dne. Nasprotno. Že zjutraj, ko je svoje tri hčere pospremil v vrtec in šolo, je začutil, da bi lahko dosegel nekaj izjemnega. »Velikokrat so me ob odhodu od doma hčerke spraševale, ali bom zmagal. Vedno sem jim skušal razložiti, da to ni tako preprosto. A tokrat so bile na Pokljuki prisotne. Če sem zjutraj morda samo jaz verjel v zmago, so popoldne vanjo verjeli tudi drugi. S to mislijo bom stopil v novo sezono. Zagotovo je bila ta zmaga poplačilo za vse delo zadnjih desetih let, kolikor časa je minilo od moje zadnje,« je povedal Fak o svoji sedmi zmagi v svetovnem pokalu, s katero je postal vzor tudi mlajšim biatloncem iz tujine.
Na svetovnem prvenstvu v Lenzerheideju je Fak kar trikrat končal na šestem mestu. »Nastopi so bili solidni, niso pa bili dobri ali odlični, saj na svetovnem prvenstvu šteje samo kolajna. Za zmago je treba narediti vse odlično, od teka do streljanja. Letos me je nekoliko zmanjkalo v tekaškem delu, toda kljub temu, da nisem več med najmlajšimi, mislim, da lahko v prihodnji sezoni tekaško napredujem in se približam najhitrejšim. Eden najlepših občutkov v športnikovi karieri je trenutek, ko zmagaš. Utrujen si enako, če končaš 20., 50. ali 90., a ko prečkaš ciljno črto kot prvi, te preplavi toliko veselja, da pozabiš na vso bolečino. Če bom strelsko ostal na enaki ravni kot letos, bodo imeli z mano več težav,« je prepričan Fak.
Biatlon gre v pravo smer
Ker bodo vrhunec prihodnje sezone olimpijske igre v Anterselvi, kjer je v preteklosti že štirikrat stal na zmagovalnem odru, je to obetavna napoved za njegovo morda zadnjo sezono. »Priprave bom začel, kot da bo to moja prva sezona,« poudarja Fak, ki še ne želi razmišljati o slovesu s tekmovalnih prizorišč, tako kot sta po koncu letošnje sezone storila brata Boe, ki sta v zadnjem desetletju krojila svetovni vrh. »Johannes je v biatlonu dosegel toliko, da preprosto ni več mejnikov, ki bi jih lahko premikal. Ima olimpijske kolajne, naslove svetovnega prvaka, velike in male kristalne globuse … A ima tudi družino in življenje se spremeni. Ko imaš enkrat otroke, si želiš biti čim več z njimi, saj čas hitro mineva – prehitro odrastejo in odidejo po svoje.«
Tudi brez bratov Boe bo konkurenca v biatlonskem svetovnem vrhu še vedno velika. Vse več je mlajših tekmovalcev, ki posegajo po najvišjih mestih. Že zaradi tega je Fak lahko ponosen, da je še vedno med desetimi najboljšimi na svetu. »Biatlon gre v pravo smer. Veseli me, da kot zimski šport še napreduje in ima prostor za razvoj. Dobro je tudi, da ob pomanjkanju snega obstaja alternativa – poletne tekme na rolkah, ki ostajajo zanimive za gledalce. Upam, da bom tudi v prihodnji sezoni še vedno pomemben del biatlonske karavane,« pravi drugi najstarejši biatlonec v svetovnem pokalu. Štiri leta starejši od njega je le Avstrijec Simon Eder.
