Minuli konec tedna vas nismo opazili v Kranjski Gori. So razlog težki časi ali kaj drugega?

Sem član organizacijskega odbora Zlate lisice. Glede na razmere, povezane s covidom-19, bi bilo moje delo precej omejeno, tudi če bi prireditev ostala v Mariboru. Ker v odboru nimam posebne funkcije, je jasno, da v Kranjski Gori nisem imel česa početi. Tudi sicer me na Gorenjsko ni povabil nihče, zato sem kar zadovoljen, da sem vse skupaj spremljal od doma.

V vašem glasu je čutiti nekaj grenkega priokusa, da vas vaši Štajerci niso povabili v Kranjsko Goro.

Prav imate. Toda človek se počasi navadi vsega. Sem že v letih in dolgo v pokoju. Svojo funkcijo sem v Mednarodni smučarski zvezi predal pred tremi leti. Vsak mora pričakovati, da prej ali slej pride v ofsajd, kot pravijo v nogometu, ko te ljudje odrinejo na stran in nate ne računajo več. S tem sem se sprijaznil in nisem užaljen.

Okrog božiča je bilo že samo ob pogledu na vremensko napoved z zdravo kmečko pametjo mogoče napovedati, da Maribor na Pohorju ne bo izvedel Zlate lisice. A so snežni topovi vseeno delali s polno paro. Je res smisel v tem, da snežni kontroli razgrneš premalo snega in ji rečeš, da smo naredili vse, ali ni bolje reči bobu bob ob pravem času?

Upanje vselej umre zadnje. Razumem, da so glavni v zgodbi čakali na dve hladni noči, da bi proizvedli dovolj snega. Moje mnenje je, da je bilo v spodnjem delu proge premalo snežnih topov. Denar za stroške z izdelavo snega ni vržen proč. Na Pohorju se smuča tudi do doline in v tem času živi od zimskega turizma. Pričakujem, da bodo topovi v teh mrzlih dneh izdelali dovolj snega, da bodo zasnežili tako imenovano Čopovo progo. S tem bi bila turistična sezona rešena. Treba se je zavedati, da mariborska smučarija ne temelji samo na Zlati lisici. Ta je le češnja na torti. Pohorje mora živeti turistično. Investicije, v katere je v zadnjih letih vložil Marprom, bo treba nadgraditi, saj bo treba v dveh ali treh tednih, ko je hladno, zasnežiti vse proge na Pohorju. Kdor trdi, da se v Pohorje ne splača vlagati, nima prav. Z izkušnjami, ki jih imam, zagotavljam, da bi se s primerno opremo lahko v spodnjem delu smučišča smučalo do konca marca.

Štirikrat v zadnjih petih izvedbah je Zlata lisica gostovala na Gorenjskem. Ali se mlada generacija v Mariboru sploh še poistoveti z dolgoletno prireditvijo?

Ko se Zlata lisica seli v Kranjsko Goro, je velika škoda za promocijo Pohorja in Štajerske. Je pa res, da je ugled v zadnjih dveh sezonah okrnjen, saj na tekmi, tudi če bi bila v Mariboru, ne bi bilo gledalcev. To pomeni, da bi bilo zanimanje za tekmo v vsakem primeru manjše. Pomembnejše se mi zdi, da Slovenija obdrži tekmo. Tudi za Smučarsko zvezo Slovenije bi bila največja katastrofa, da bi se tekma iz Maribora preselila v Avstrijo, Švico ali Italijo, kjer vlada izjemno zanimanje za organizacijo tekem svetovnega pokala. Alpske discipline se izdatno financirajo na račun Zlate lisice in Pokala Vitranc in vprašanje je, koliko marketinškega denarja bi panoga zbrala brez tako prepoznavnih prireditev.

Kakšen je recept, da Zlata lisica ostane v Sloveniji?

Na Mednarodno smučarsko organizacijo FIS je z novimi volitvami prišla nova skupina ljudi s predsednikom Johanom Eliaschom na čelu. To pomeni, da se na vseh področjih spreminjata politika in usmeritev. Zaznati je bojazen, da bodo potencialni organizatorji pritiskali na vodstvo, da bi bilo zaradi številnih odpovedi Maribora tekmo bolje seliti drugam. Da bi to preprečili, mora ključno vlogo odigrati Smučarska zveza Slovenije oziroma njen predsednik Enzo Smrekar, ki je član izvršnega odbora FIS, torej njen najvišji predstavnik. Na prvih sestankih, ko bodo odločali o novih koledarjih, bo treba dolgoročno fiksirati slovenski termin, s pripisom Maribor, v oklepaju Kranjska Gora. To bi pomenilo, da se ob morebitni nezmožnosti priprave tekma iz Maribora avtomatično seli v Kranjsko Goro, kar se v zadnjih letih tudi dogaja. V tem primeru v drugih državah ne bodo imeli apetitov po organizaciji tekme. Predvsem ne v terminu po novem letu, ko so znani zimski športni centri po Evropi najbolj zasedeni. Če bi imel Maribor termin konec januarja ali februarja, bi se čez noč našlo deset krajev, ki bi tekmo prevzeli. V tem trenutku pa je bila selitev iz Maribora v Kranjsko Goro posledica zgolj dobre volje direktorja svetovnega pokala Petra Gerdola. Tudi v tem terminu bi se namreč čez noč našel kakšen organizator, ki bi prevzel organizacijo. Da bi denimo alpske smučarke spale v Beljaku in tekmovale v Bad Kleinkirchheimu.

Če bi res obveljal vaš predlagani termin s Kranjsko Goro v oklepaju, bi lahko organizacijo prevzel SZS in ne mariborski smučarski klub Branik.

To pa ne. Zadeva mora ostati v rokah Branika, ki mu organizacija Zlate lisice pomeni osnovni prihodek. Če je tekma v Kranjski Gori, so prihodki mariborskega kluba precej nižji, a vsaj negativnega rezultata ne bo. V teh časih so stroški organizacije nižji, ker na tekmi ni gledalcev, ni montaže tribun in postavljanja šotorov. Res pa je, da so nižji tudi prihodki. Medtem ko v stroškovniku prenočitev ni velike razlike, ali reprezentance spijo na Bledu, kot je praksa letos, ali bi v Mariboru. Tu gre za sposobnost pogajanj, koliko lahko od tega iztržiš.

Menite, da Zlate lisice brez Kranjske Gore ne bi bilo več?

Tega ne vem. Vem pa, da ASK Branik Maribor zlahka ne bi vrgel puške v koruzo. Zato tudi že pogleduje za rezervno progo v zgornjem delu Pohorja s ciljem na Trikotni jasi, kjer bi bila kljub slabim vremenskim razmeram tudi letos možna izvedba tekme. Ampak proga še ni dokončana, saj je bila poseka z nekaj sto drevesi izvedena prepozno. Dolgoročna rešitev, ki sem jo že predlagal in je bilo o njej precej govora, je, da je treba usposobiti še višjo progo Jonatan s startom pri hotelu Bellevue. A nima še izhoda in transportnih zmogljivosti. V načrtih ostaja srednja postaja gondolske žičnice. Če bi jo zgradili in uredili vso potrebno infrastrukturo, bi to bila idealna proga za rezervni scenarij Zlate lisice. Z njo bi se razširila možnost turističnega smučanja na več prog, ki jih Maribor potrebuje. Proga Jonatan bi lahko služila tudi kot vadbeni poligon. Ta bi bil namenjen samo tekmovalcem, v prostih terminih pa tudi rekreativcem.

Ste v Kranjski Gori pogrešali Andrejo Slokar?

Da v Kranjski Gori ni tekmovala Andreja Slokar, je glede na videno v tej sezoni prava mala katastrofa. Tako za tekmovalko kot celotno slovensko smučanje. Andreja je tudi na tekmah, ki jih ni končala, pokazala, da je v izjemno dobri formi. Želel sem si, da bi v Kranjski Gori brez večje napake prismučala do cilja, saj bi v tem primeru zanesljivo dosegla vrhunsko uvrstitev.

Priporočamo