Ali bo 31-letni Čeh s slovenskim potnim listom tudi dejansko med slovenskimi hokejskimi izbranci, ki bodo od 10. do 19. maja v Stockholmu igrali v skupini A elitne divizije, je zdaj odvisno od slovenskega selektorja Eda Terglava. Pred začetkom priprav na letošnje svetovno prvenstvo je dejal, da bo trenutni seznam kandidatov dopolnil po koncu finalne serije, sodeč po njegovih besedah, pa naj bi na Horaka resno računal. »Je zelo dobra osebnost, tako da se bo s to skupino lahko dobro ujel. Pintarič in Krošelj bosta tu še leto ali dve, potem pa lahko Lukaš prevzame glavno vlogo in pomaga razvijati mlajše vratarje,« je o njem pred začetkom priprav dejal selektor risov Edo Terglav.
V vrata zaradi Dominika Haška
»Zelo sem ponosen, da sem postal državljan Slovenije. To mi veliko pomeni, saj sem se v Ljubljani in Sloveniji počutil domače že od prvega dne. Veselim se prihodnjih izzivov in možnosti, da zastopam Slovenijo na mednarodnem prizorišču,« je po tem, ko je uradno prejel slovensko državljanstvo, dejal Lukaš Horak. Pridobitev državljanstva je bil še zadnji korak do tega, da ga bo za Slovenca priznala tudi Mednarodna hokejska zveza, ki od tujega igralca zahteva, da v novi državi prebiva vsaj 480 dni. Ta pogoj je izpolnil že februarja, od takrat pa je postopek tekel hitro in učinkovito.
Horak se je rodil v mestu Most v regiji Usti nad Labo, približno 70 kilometrov severozahodno od Prage in velja za simbol češkega premogovnega bazena – predvsem rjavega premoga. Zaradi rudarjenja je bilo zgodovinsko mesto, ki leži porušeno in nadomeščeno z načrtovanim mestom. V deželi, kjer je hokej šport številka ena, se otroci z njim začnejo ukvarjati že pri treh, štirih letih, sam je prvič na trening prišel pri sedmih letih. Ker ni bil najboljši drsalec, so ga postavili v gol, s čimer se je strinjal tudi sam. »Zaradi Dominika Haška, češke hokejske legende, sem želel biti vratar. Ko smo igrali zunaj, sem se vedno postavil v gol. Nihče me ni v to silil,« se spominja svojih začetkov.
Navdušen nad slovenskimi naravnimi lepotami
V mlajših selekcijah je branil za Litvinov, ki je okoli 15 kilometrov oddaljen od Mosta, kjer je tudi začel svojo profesionalno pot. Pri 23. letih ga je športna pot vodila v Francijo, kjer je šest let branil za Grenoble, pred prihodom v Ljubljano pa je bil dve leti član danske ekipe Herlev Eagles. Njegov prihod v Olimpijo je sovpadal s težkim obdobjem za Slovenijo, ki so jo avgusta 2023 prizadele hude poplave. »Vem, da so bili to zelo težki časi za marsikaterega Slovenca in da nekateri še danes čutijo posledice. A že takrat sem se tu počutil domače, sprejeto, sproščeno. Ljubljana je čudovito mesto, v katerem se odlično počutim. Všeč mi je, da se z dekletom lahko odpraviva z avtomobilom in sva v dobrih 15 minutah pri slapu, jezeru ali kje drugje v naravi,« je nad Slovenijo navdušen Horak, ki si je z dekletom in dvema psoma dom ustvaril v ljubljanskih Vižmarjah.
Tudi sicer se je v slovenskem okolju hitro znašel. V primerjavi z izkušnjami iz Francije in Danske, kjer je preživel osem sezon, pravi, da je Slovenija »najbolj domača«. Verjetno tudi zato, ker smo po njegovih besedah Slovenci zelo podobni Čehom. Vse manj težav ima tudi z jezikom, ob prihodu, ko je bilo zunaj vroče, pa si je najbolj zapomnil besedo lubenica. Postal je tudi ljubitelj čevapčičev, ki jih v mladosti ni maral. Tako kot mu zdaj ni najbolj všeč balkanska glasba, ki jo v ljubljanski slačilnici, kot pravi, pogosto sliši. »Če bi glasbo vrtel jaz, bi bile to pesmi z radia, angleške pesmi, takšne, ki te pred tekmo napolnijo z energijo.« Za Horaka, ki ima vendarle raje češko kot slovensko pivo, je hokej način življenja. »Hokej mi pomeni vse. Je strast in poklic, ki ga opravljam z največjo predanostjo. Vsaka tekma, vsak trening je priložnost, da se izboljšam in prispevam k uspehu ekipe,« rad poudarja. Zvestobo ljubljanski Olimpiji je obljubil do konca sezone 2026/27. »Ekipa je vsako leto močnejša, cilji so vedno višji, in navijači so izjemni. Zato je bila odločitev za podaljšanje sodelovanja zelo enostavna.«
Če bo z obrambami prepričal tudi selektorja Terglava, ga že maja čaka debi na največjem mednarodnem prizorišču, svetovnem prvenstvu elitne divizije, kjer bo Slovenija igrala proti velesilam kot so Kanada, Švedska, Finska...
