Podobno kot pri lotu se je denar od vplačil razdelil med vse tiste, ki so prav tako zadeli najvišjo kombinacijo. Zato so že v nekdanji državi ljudje hodili vplačevat športne stave prek meje. V Italijo in Avstrijo.
S kapitalizmom se je ponudba športnih stav razširila tudi pri nas. Na voljo so stave za različne športe, in ne samo za nogomet. Prav tako niso na voljo samo stave na zmago-remi-poraz, temveč tudi na število golov ali košev, na sodo ali liho število le teh, na točen rezultat, na število kotov, rumenih kartonov, na to, kdo bo ali bi lahko bil strelec, in še kaj. Kljub temu pa veliko število Slovencev še vedno igra športne stave pri tujih ponudnikih. Prek spleta. Kar je sicer ilegalno, saj noben tuj ponudnik pri nas nima koncesije, vendar pa obenem zadeva bolj ali manj poteka nemoteno. Vključno z izplačili dobitkov.
Odgovorno igranje. Za koga?
V Sloveniji ima monopol nad športnimi stavami Športna loterija, poslanec SMC Branko Zorman pa kani z nedavno vloženim predlogom spremembe zakona o igrah na srečo ta monopol ukiniti. Ideja novele je, da bi tuje stavnice na slovenskem trgu konkurirale tudi uradno oziroma legalno. Ključen obet take spremembe je, da naj bi prihod tujih stavnic na naš trg med drugim pomenil tudi več denarja za slovenski šport. Če se različne stavnice širom sveta dejansko oglašujejo na športnih prireditvah, panojih in dresih, v Sloveniji tega ni. Na Športni loteriji odgovarjajo, da poslanec problematiko predstavlja poenostavljeno. A o tem nekaj kasneje.
Najprej se postavimo na stran odjemalca, torej igralca športnih stav. Kaj je tisto, kar ga pritegne pri tujih stavnicah in česar Športna loterija ne ponuja? Marsikaj. Tuje stavnice igralcu ponujajo večje in bolj pestre možnosti. Da zadane, seveda. Na primer: če obstaja tekma, za katero mislite, da razumete, kaj se bo v njej zgodilo, ker dobro poznate nasprotnika in druge okoliščine, lahko na slovenski stavnici pri takšni tekmi postavite samo eno stavo. Ne morete pri isti tekmi staviti na več opcij, denimo: da bo zmagala ekipa A, da bodo skupno padli trije goli in da bo ekipa A zmagala tako v prvem kot v drugem polčasu. Na slovenski stavnici lahko takšne tri stave postaviš zgolj v treh različnih tekmah. Tako eno stavo postaviš v tekmi, ki jo razumeš najboljše, drugi dve stavi pa v tekmah, ki ju morda ne razumeš tako kot prvo tekmo, zato sta ti dve stavi bolj tvegani. Pri Športni loteriji to svojo zadržanost razlagajo s pojmom »odgovorno igranje« oziroma: »Zaradi zavezanosti izpolnjevanju standardov odgovornega igranja ne razpisujemo stav, kjer so možna podvajanja pri istem dogodku.«
Vprašanje je seveda, na čigavo »odgovorno igranje« mislijo oziroma za koga jih zares skrbi. Za igralce ali pač zase? »Lahko se razume tudi tako, vendar je treba upoštevati, da si za odgovorno igranje prizadevamo tudi zaradi možnosti prirejanja rezultatov,« dodajajo. Čemur je bržkone treba pritrditi. Torej temu, da je lažje prirediti eno tekmo in pri njej zaslužiti z različnimi stavami, kot pa prirediti več tekem. Vendar odjemalec stav, torej igralec, o tem razmišlja sekundarno, primarno ga zanima večja ponudba. Kot višje kvote. Te so prav tako pogost očitek oziroma razlog, zaradi katerega so tuje stavnice bolj čislane od naše. Kvote (oziroma koeficienti), s katerimi se igralcu množi vložek, so pri domačem ponudniku dejansko nižje od kvot pri tujih ponudnikih.
Tuje stavnice tvegajo več
Za ponazoritev si poglejmo koeficiente za naključno izbrano tekmo angleške Premier lige med Leicestrom in Bournemouthom, ki se bo igrala ta vikend. Za zmago domačinov naš ponudnik ponuja koeficient 1,85, kar je približno toliko kot preostale stavnice. Razlike se pojavijo v nadaljevanju. Pri koeficientu za remi tuje stavnice po pravilu ponujajo za 0,30 višje koeficiente od naših, za zmago gostov pa je koeficient višji tudi do 0,60, pač odvisno od tega, s katero tujo stavnico primerjamo domače kvote. Podobno je, ko v dotični tekmi pogledamo ponujene kvote za stavo na skupno število golov. Medtem ko tuje stavnice za stavo, da bo na tekmi padlo skupno več kot 2,5 gola (torej trije goli), ponujajo kvote med 1,70 in 1,72, za obratno opcijo, torej da bo padlo manj golov, pa kvote med 2,07 in 2,16, Športna loterija za več golov ponuja 1,70, za manj golov pa 1,90. Vidimo lahko, da je domača kvota za bolj pričakovan razplet, kar je v dotični tekmi več golov, podobna kvotam na tujih stavnicah, spet pa se razlike v vrednosti 0,30 pojavljajo pri stavi na manj pričakovan izid, kajti v tej tekmi se obče pričakuje, da bo padlo več od 2,5 gola, zaradi česar je tudi kvota na to nižja.
Čeravno smo vzeli za primer zgolj eno tekmo, je obrazec, po katerem so kvote pri manj pričakovanih izidih pri slovenskem ponudniku stav praviloma nižje od tujih kvot, prevladujoč. Tako je po pravilu. Kar na Športni loteriji nenazadnje priznavajo tudi sami. Tudi v naslednjem pojasnilu: »Večina stav je vedno vplačanih na favorita. Ker kalkulacija kvot za preostale tipe istega dogodka temelji na teoretičnem izplačilu oziroma se uravnava glede na postavljeno teoretično izplačilo, smo v tem delu v primerjavi s tujimi ponudniki v neenakovrednem položaju, saj le-ti poslujejo pod bistveno ugodnejšimi pogoji (davki, koncesije…), zaradi česar lahko mejo teoretičnega izplačila postavijo višje kot mi.«
Slovenska stavniška kultura je zagotovo specifična. Kot izhaja iz podatkov Športne loterije, je za slovenskega stavca značilno, da vplačuje majhne vsote na velike kombinacije. Naj pri tem za tiste bralce, ki o stavah nimajo pojma, pojasnimo, da je mogoče staviti na eno ali pač več tekem skupaj. Na enem listku, kot se reče. Če hočeš stavo dobiti, moraš (če ne gre za sistemski listek, ki ti odpusti zgrešene tekme) zadeti vse. Ko staviš na več tekem na enem listku, se kvote med seboj množijo, kar pri maksimalnem številu tekem, kolikor jih na enem listku dovoli naš ponudnik, to pa je 16 dogodkov, lahko navrže tudi kvoto 5000. Ta je zgornji limit. Za večjo kvoto ni mogoče igrati.
Zadeti s hipotetičnim enim evrom vložka 5.000 evrov dobitka oziroma nanizati 16 zadetih parov je seveda fantastično. In sila težko. Kljub temu, da redno lahko beremo tudi o takšnih primerih. Zadnji tovrstni junak se je deset dni nazaj zgodil v Makedoniji, ko je gospod s 15 vloženimi evri zaslužil pol milijona. Njegov dosežek je toliko bolj veličasten, ker je v večini igranih parov igral na točen rezultat, kar je težje, kot pa zadeti običajne stave na zmago, poraz ali remi. Šlo je za kolo Lige prvakov, v katerem je Sevilla doma igrala z Manchester Unitedom 0 : 0. »To je bil zadnji par. Vse drugo sem že zadel, čakal sem samo še to tekmo. Tresel sem se kot šiba na vodi,« je genij iz Prilepa, kot so ga poimenovali mediji, razlagal dan potem, bogatejši za vsoto, ki mu je spremenila življenje.
Višje kvote ostajajo glavni interes igralcev
A to je Makedonija. Če so sociologi pred desetletji »nacionalne karakterje« ugotavljali s pomočjo raznih anket, imajo v času stavnic olajšano delo. Zgolj pogledajo vrsto vplačil na stavnicah. To, kar je v nekem okolju značilna stava, pove veliko. Vložek 15 evrov, kolikor je stavil genij iz Prilepa, je za Slovenijo nenavaden. Previsok. Pregovorna slovenska stava je 0,50 evra na kvoto 1500. Ali več. In seveda na veliko parov na istem listku. Po podatkih našega ponudnika stav največ igralcev stavi na 6 dogodkov, sledijo stave s 7, 8 in 5 dogodki – 37,3 odstotka vseh stav je vplačanih v rangu med 5 in 8 dogodki, kar 8,52 odstotka vseh listkov pa je takšnih, na katerih igralci stavijo na maksimalno število dovoljenih parov, torej na 16. Stava na en sam dogodek je le na 1,53 odstotka listkov.
To pomeni, da samo 1,53 odstotka ljudi igra na najpametnejši možen način, torej z enojnimi stavami. »Če bi igral samo s posamičnimi stavami, bi bil v plusu, tako pa vedno tlačim zraven še dodatne tekme, ki mi kvarijo uspeh,« je eden od slovenskih stavcev za potrebe tega članka opisal svoj problem. Pa gre za relativno uspešnega stavca, ki pa spet nikdar ne igra pri slovenskem ponudniku, ampak zgolj prek spleta na tujih stavnicah.
Odstotek dobljenih stav na favorite, torej stav, za katere je vplačanega največ denarja in tako pomenijo tudi največji potencialni prihodek za ponudnika stav, je v Sloveniji sicer 77 odstotkov; 23 odstotkov vplačanega denarja ostane ponudniku igre. Glede na vrednost vplačil naj bi to bilo premalo za višje kvote, pravijo na Športni loteriji.
Višje kvote ostajajo glavni interes igralcev. In vprašanje je, ali bi tuje stavnice, če bi dobile možnost registracije dejavnosti pri nas, takšne kvote tudi zadržale. Ne glede na to, da bi njihovo poslovanje v Sloveniji obremenile dajatve, ki jih zdaj ne plačujejo in jim zato ostane več denarja za vlaganje v samo igro, je treba upoštevati dejstvo, da gre za stavnice s transnacionalno mrežo, ki bi ob tem zaledju nemara zmogle zadržati raven stav, tudi če bi nastopile v kanček težavnejših slovenskih razmerah.
Prihodki rastejo, država pobira več
Ne gre pa samo za prostočasje oziroma za interese igralcev stav, ampak tudi za financiranje slovenskega športa. Kot tudi države obče. Tako pri Fundaciji za šport, kjer skrbijo za prerazporeditev sredstev od loterije in športnih stav med športnike, novelo zakona poslanca Branka Zormana podpirajo. Pravijo, da so jim prihodki od Športne loterije upadli, z vstopom tujih stavnic na naš trg pa si obetajo večji izkupiček. Od Športne loterije prejmejo 80 odstotkov denarja, ki ga ta izplača iz naslova koncesijskih dajatev. Te so se po letu 2012 dejansko zmanjševale, na Športni loteriji pa za to krivijo uvedbo davka na srečke.
Ta je bil uveden leta 2013. Stave sicer niso loterija, vseeno pa velja tudi za njih. Tako vsak stavec že pri vplačilu stave nakaže 10 odstotkov od vplačila državi! »Kot neke vrste kazen za to, ker igraš,« je na enem od spletnih forumov to povzel neki državljan, s katerim se lahko zgolj strinjamo. Deset odstotkov gre direktno v proračun države, samo od športnih stav pa je država lani na račun tega davka pridobila dobrih 8 milijonov evrov! Koncesijske dajatve Športne loterije, iz katerih se slovenski šport financira, so taistega leta 2017 znašale dobrih 5 milijonov evrov, medtem ko je bil seštevek vseh dajatev 15,037.704 evrov in je bil od leta 2016 višji za 1,5 milijona evrov oziroma gre za najvišji znesek, odkar športna loterija obstaja. Prihodki športne loterije torej dejansko rastejo, samo država pobira več, kot je pred letom 2013, zato športnikom ostane manj.
Kako se bo razprava o pripustitvi tujih stavnic na naš trg razpletla, bo pokazal čas. Po eni strani se pomisleki slovenskega ponudnika, da je težko verjetno, da bi tuji ponudniki začeli pri nas poslovati legalno, če pa je za njih sedanji položaj najbolj ugoden, zdijo smiselni. Po drugi strani pa so to vendarle zgolj ocene. Šele če bi tujci res dobili možnost poslovanja, bi se pokazalo, kaj in kako.
Kaže pa, da bo prerivanje na stavniški sceni igralcem v Sloveniji v kratkem navrglo novo in dolgo pričakovano uslugo. Žive stave. Torej »online« stavljenje v času, ko tekma že poteka. »Uvajamo jih v maju,« najavlja naš ponudnik in se prej ko slej nadeja, da bo tudi povečal nabor registriranih igralcev, ki lahko stavijo online. Teh je za zdaj 60.000, delež njihovih vplačil pa je ena tretjina. Vsi so slovenski državljani, kajti na slovenski stavnici se lahko registrira samo igralec s slovensko davčno številko. Kar pa je še ena ovira oziroma konservativnost, ki slovensko stavnico, nastalo na izročilu loterije Podarim-dobim, v sceni, ki je docela liberalizirana, dela manj konkurenčno.
Za registracijo na tuji stavnici ne potrebuješ nobenih davčnih številk. Dovolj je naslov elektronske pošte in številka bančnega računa. Seveda pa je vprašanje, kako bi se te procedure spremenile, če bi bili tujci registrirani pri nas.
