Nad Ljubljano so se predstavili slovenski športniki, ki bodo v sezoni 2024/25 tekmovali v individualnih panogah znotraj Smučarske zveze Slovenije (SZS). Predolimpijska sezona bo pestra v vseh pogledih, tekmovalnem, organizacijskem in finančnem. Športniki večinoma zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, večina med njimi pa ima pred začetkom sezone še več tednov časa za trening. Najmanj alpski smučarji, a le trojica med njimi, saj bodo na uvodu v Söldnu tekmovali le Ana Bucik, ki si je po poroki nadela še priimek Jogan, Neja Dvornik in Žan Kranjec. Smučarska zveza Slovenije je včeraj organizirala tudi okroglo mizo, na kateri so govorili o smučanju prihodnosti, zvečer pa je bila še redna letna skupščina SZS.
Organizacijski vrhunec v prihajajoči sezoni v Sloveniji bodo tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju, biatlonu, deskanju na snegu in smučarskih skokih. Prvi vikend novega leta bo Kranjska Gora gostila ženski alpski smučarski tekmi v veleslalomu in slalomu. Glavni spremembi bosta, da je Zlata lisica uradno postala preteklost in da bo vlogo vodje tekmovanja prevzel nekdanji smukač Andrej Šporn. Nadomestil bo Janeza Slivnika, ki je zapustil slovensko smučarijo, z njo pa bo vsaj delno še naprej povezan zaradi tožbe, ki jo je vložil zaradi domnevne nepravilne prekinitve delovnega razmerja. Rogla bo 25. januarja gostila najboljše deskarje na snegu, Ljubno pa 15. in 16. februarja ženski tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih. Zadnje tri največje prireditve v predolimpijski sezoni bodo v Sloveniji marca. Prvega in drugega bo Kranjska Gora gostila pokal Vitranc, moško veleslalomsko in slalomsko tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pokljuka bo od 10. do 16. marca gostila najboljše biatlonce sveta, Planica pa med 27. in 30. marcem finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, in sicer poletih.
Smučarska zveza Slovenije je s proračunom debelih desetih milijonov evrov za slovensko nogometno zvezo druga med slovenskimi športnimi panogami. Predtekmovalno obdobje kaže, da znotraj milijonov ne cvetijo rožice. Pri alpskem smučanju, denimo, se proračun bliža štirim milijonom evrov, panoga pa se je znašla v skoraj milijonskem minusu. Morda še bolj kot finančni minus v oči bode podatek, da znotraj panoge vlada vsesplošno nezadovoljstvo, kakršnega ni bilo več let. Med trenerji je najbolj nezadovoljen Mitja Kunc, med funkcionarji pa predsednik strokovnega sveta Grega Benedik. Oba puščice usmerjata k novemu vodji panoge Matjažu Šarabonu, ki se ne zdi najboljša izbira predsednika zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Janeza Bijola.
»Naj sneži« je bila osrednja nit včerajšnje prireditve na ljubljanskem gradu. Simbolizirala je bližajočo se zimo, ko naj bi s poročanjem o uspehih športnikov potisnili v ozadje težave krovne zimske zveze. Športne panoge so predstavljali najuspešnejši izbranci. Alpski smučar Žan Kranjec je priznal, da bo skušal biti najhitrejši na svetovnem prvenstvu v Saalbachu. Biatlonka Anamarija Lampič je pristavila, da v nasprotju z alpskimi smučarji med pripravami še ni bila niti enkrat na snegu, ampak zgolj na tekaških rolkah. Biatlonec Jakov Fak je dejal, da ne bi imel nič proti, če bi poletne uspehe, ko je na odmevnih tekmah presenetil tekmece, prenesel v zimo. Deskar na snegu Žan Košir je bil v živo navdušen nad olimpijskim uspehom Janje Garnbret v Parizu, smučarski skakalec Anže Lanišek pa je priznal, da poleti ne čuti zimske motivacije, zato se s slabšimi dosežki od pričakovanj (še) ne obremenjuje. Smučarska skakalka Nika Prevc je na pripombo povezovalca prireditve Jureta Koširja (sovoditeljica je bila Petra Majdič) dejala, da morda ni tako zgovorna, ker je v družini Prevc toliko bolj klepetav njen brat Cene.
