»Dokler nisem stopil na zmagovalni oder, nisem imel dobrega občutka, saj sem se zavedal, da bi lahko tudi zmagal. Ko sem prejel kolajno, sem se zavedel, da smo pisali zgodovino v novi olimpijski disciplini. Po veliko truda in garanja v zadnjih letih je vsega konec. Vendarle sem dosegel nekaj pomembnega,« je po podelitvi kolajn povedal Toni Vodišek, ki je ga v formulo kite vpeljal oče Rajko, pionir slovenskega kajtanja. Čeprav je Vodišek želel kolajno zlatega leska, je športno čestital olimpijskemu prvaku, Avstrijcu Valentinu Bontusu, ki je bil v vseh treh finalnih plovih razred zase. Takoj se je spomnil, da ima Koper obe olimpijski kolajni z iger v Parizu, saj je judoistka Andreja Leški osvojila zlato odličje. Vse je bilo podrejeno olimpijskemu nastopu in je zadnje tri mesece preživel v Marseillu, kjer sta mu hišo najela Olimpijske komite Slovenije in Jadralna zveza Slovenije.

Že vse življenje me več ali manj motivira želja, da ne bi bil zgolj Vodišek mlajši. S športom sem postal oseba zase, ne pa le sin očeta Rajka.

Toni Vodišek, olimpijski podprvak v disciplini kite

Kazen, ker med opremo ni bilo čelade

Potem ko je Vodišek v prvi finalni regati na morju pred Marseillom v četrtek osvojil zadnje, četrto mesto med finalisti, je bilo tekmovanje zaradi premalo vetra prekinjeno in prestavljeno na petek. Prava psihološka vojna s prelaganjem zaradi premalo vetra in sodniškimi odločitvami se je nadaljevala tudi včeraj, ko so bili na jadralnem polju le še moški v formuli kite. Še preden je včeraj 24-letni Koprčan odšel na regatno polje, sta ga doleteli kar dve kazni. Dve uri pred začetkom tekmovanja morajo imeti tekmovalci v prostoru na vidnem mestu vso opremo. Ker med opremo Vodiška ni bilo čelade, ki je ostala v sosednjem šotoru, je prejel kazen 0,6 točke. Nato je dobil še novo kazen 0,5 točke, ker pri pregledu opreme ni bilo nikogar iz njegove ekipe. Skupaj je prejel 1,1 točke kazni, kar je pomenilo, da tudi ob zmagi v prvi regati v petek še ne bi postal olimpijski prvak. »Tudi sam nisem vedel, kaj se dogaja. Očitno je prišlo do manjše napake, da mi fantje na plažo niso pravočasno prinesli čelade. Napake se dogajajo, a ne obtožujem ekipe, saj s tem ne bi prišli nikamor. Tudi jaz delam napake, skupaj se učimo. Skupaj moramo držati in skupaj bomo šli naprej,« je pojasnil Vodišek, ki je v mladosti treniral tudi rokomet, nogomet in vaterpolo, kjer je bil tudi član mlajših reprezentančnih selekcijah.

4. kolajno je osvojil Toni Vodišek za slovensko jadranje. Prve tri kolajne (dve srebrni in eno bronasto) je osvojil Vasilij Žbogar.

Starša na dopust, Vodišek pa v recepcijo družinskega hotela

Potem ko se je Avstrijec Bontus se je po številu zmag izenačil z Vodiškom, ki je bil drugi,m se jen začel dramatičen razplet. Ker sta imela oba po dve zmagi, sta za naslov prvaka potrebovala še po eno zmago. V včerajšnji drugi regati je šel Vodišek na vse ali nič, a mu ni šlo po željah. Izbral je svojo stran jadralnega polja, slabo je startal, na obratu na boji pa je še padel in končal v vodi. Medtem je Bontus oddrvel proti zasluženi zlati kolajni. »Z odločitvijo, da bom šel na desno stran jadralnega polja, sem tudi sam malo tvegal. Razmišljal sem, da lahko največ naredim, če bom vozil sam v čistem vetru. A naporen teden z veliko čakanja, sonca in vročine je pustil posledice. Tudi kakšen siv las je prišel na mojo 24-letno glavo. Glede na prikazano si nihče drug ni bolj zaslužil zlate kolajne kot Bontus, saj je bil v finalu razred zase. Zmago mu privoščim, a obenem napovedujem, da se bom vrnil še veliko močnejši. Začenjamo olimpijskih projekt Los Angeles 2028,« je priznal Vodišek, ki je med navijači tudi veliko prijateljev, za katere pravi, da so bili neverjetni. Največjo podporo je imel v očetu Rajku, ki je vodja ekipe, mami Nataši, sestri Marini, ki je za malo zgrešila olimpijski nastop, dekletu Niki, avstralskem trenerju Ryanu Palku, francoskem tehniku Nicu Parlierju, kondicijskem trenerju Radu Gregoriču... Staršema se bo za zahvalil tako, da bosta skupaj s sestro vodila družinski hotel v Kopru, medtem ko bosta odšla na zaslužen dopust.

Še enkrat se je pokazalo, kako pomembno je bilo, da je bil Vodišek v ospredju po rednem delu, ko je imel dovolj veliko zalogo točk, da ni bilo usodno, ko v finalnih plovih ni v najboljši dnevni formi. »Jadranje je celotedenski dogodek. Vsak dan nisem bil najboljši, a po so bile predstave tako dobre, da sem imel dobro izhodišče, da sem po na napakah in ne najboljšem zadnjem dnevu stopil na drugo najvišje mesto. Vseskozi sem napovedoval kolajno, tudi srebrna ni slaba,« je bil zgovoren Vodišek, ki je pravi gurman. Uživa v dobri hrani, njegova hobi je peka na žaru. V Marseille je pripeljal tudi žar, na katerem vseskozi pekel steake. Čeprav pri hrani ni izbirčen, se je že pred petimi leti odpovedal sladkorju. 

Čustvena izpoved matere Nataše Vodišek

Nataša Vodišek je bila včeraj najbolj ponosna slovenska mati. Po uspehu sina je bila povsem iz sebe: »Vselej, ko smo spremljali Tonija, nam je bilo težko. Tako kot v zadnjih dneh v Marseillu pa še nikoli. Ves čas smo čakali veter na močnem soncu. V četrtek sem mislila, da še enega takšnega dneva ne bom preživela. Hvala bogu, da je bil petek nekoliko krajši dan ter da je bilo vsega konec. Super smo zadovoljni s srebrom. Ves čas smo vsi delali in si nadejali zlate kolajne. Realnost je takšna, da smo ponosni tudi na Tonijev naziv olimpijskega podprvaka, ki ga je sicer osvojil že v mladinski konkurenci. Vesela sem, ker prejemamo ogromno čestitk iz Slovenije, pošiljajo nam tudi posnetke, da smo bili na televiziji.«

»Težko odgovorim, kakšni občutki so me najprej preplavili. Po mojem sem si rekla, samo da je konec vsega tega stresa. Verjamem, da bo vse skupaj še prišlo tako za mano kot vsemi nami, ki smo ga spremljali na prizorišču v izjemno vročih razmerah. Pustili smo svojo dušo, ves čas kričali in navijali. Kot vselej poudarim, sem kot mati najbolj vesela, ko se Toni vrne na obalo živ in zdrav,« se je veselila Nataša Vodušek. Dejala nam je, da kot mati olimpijskega pritiska ni čutila, saj novemu slovenskemu športnemu junaku ves čas nudi predvsem podporo, da pa je čutila, da je imel sin na plečih večje breme, odkar je formula kite postala olimpijska disciplina. »Delal je s psihologom, z enim, pa drugim trenerjem. Da je zdržal do konca finalne regate, ni samoumevno. Vložil je ogromno truda. Prepričana sem, da njegovo telo sedaj potrebuje daljši počitek. Moral se bo tudi psihološko razbremeniti,« je pojasnjevala Primorka, ki je najprej čestitala mami olimpijskega zmagovalca Valentina Bontusa, saj si je predstavljala, kako težko ji je bilo med spremljanjem sina.

V nadaljevanju pogovora je presrečna mati izpostavila še izjemni pomen partnerke Tonija Voduška Nike Hilj. »Kot nekdanja športnica, ukvarjala se je z rokometom, ga razume in podpira, predvsem pa ga zna pomiriti. Toni ji zaupa, razumljivo da v zadnjih letih bolj kot staršem, in skupaj peljeta uspešno zgodbo,« je bila hvaležna Nataša Vodušek.

Priporočamo