Ko sem pred nekaj leti prvič videla visoko gredo, sem bila prepričana, da gre zgolj za trend. Nekaj, kar je lepo videti in privablja sosedove poglede. A danes si ne predstavljam vrtnarjenja brez nje. Visoka greda je postala moj zeleni laboratorij, kjer na malem prostoru uspevajo solate, paradižniki, jagode in še številni drugi pridelki. V vrtnarstvu pa brez bolečin v hrbtu zaradi nenehnega sklanjanja še veliko bolj uživam.
Če razmišljate o visoki gredi ali pa jo že imate in niste prepričani, kako jo najbolje izkoristiti, ste na pravem mestu. Tukaj so vsa ključna vprašanja in odgovori, ki jih potrebujete, preden zagrabite lopato in se lotite vrtnarskega projekta, ki vam ga bo zavidala cela ulica.
Zakaj visoka greda?
Najprej, ker je izjemno praktična. Visoka greda namreč:
- Omogoča boljšo ergonomijo, z njo ni več sklanjanja in bolečih križev.
- Podaljša sezono vrtnarjenja, saj se zemlja v njej hitreje ogreje.
- Omogoča boljši nadzor nad prstjo, kar pomeni manj plevela in več zdravih rastlin.
- Odlično je videti, kar pomeni, da ne služi le uporabnosti, temveč tudi estetiki vrta ali balkona.
Poleg tega pa ima visoka greda še eno ključno prednost: z njo lahko vrtnarite praktično kjer koli – na terasi, dvorišču, balkonu, celo na strehi, če ste drznejši.
Katero visoko gredo izbrati?
Tukaj ni enoznačnega odgovora. Za začetnike priporočam nekaj manjšega – recimo gredo 100 x 60 cm. Če imate več prostora, se splača razmisliti o modularnih sistemih, ki jih lahko poljubno razširjate. Razmislite pa tudi o obliki, ki se bo kar najbolj podala na vaš vrt, teraso ali balkon. Na voljo so pravokotne, kvadratne in celo okrogle visoke grede.
Material visoke grede
Pri izbiri materiala za visoko gredo ni univerzalno pravilnega odgovora – gre za kombinacijo okusa, prostora in proračuna. Nekateri iščejo rustikalni videz, drugi prisegajo na minimalizem. Pomembno pa je tudi razmisliti o vzdržljivosti, odpornosti proti vremenskim vplivom in ekološkem vidiku.
Tukaj so najpogostejši materiali, njihove prednosti, slabosti in priporočila iz mojih lastnih izkušenj:
Tople, naravne, klasične.
Lesena visoka greda je brezčasna izbira, ki se lepo poda tako na vrt kot na teraso. A pozor – ne izberite prvega kosa lesa, ki vam pride pod roke.
Priporočam:
- Impregniran les, odporen proti vlagi in škodljivcem.
- Macesen, hrast ali akacijo, ki so naravno trpežni tudi brez dodatne zaščite.
- Olje za les, če želite naraven videz in dolgotrajno zaščito pred UV-žarki in dežjem.
Sama v leseno gredo vedno namestim notranjo PVC-folijo ali geotekstil, ki prepreči stik zemlje z lesom in s tem podaljša življenjsko dobo gredice za vsaj 5–7 let. Dodatno pa spodnji rob grede premažem še z voskom ali dodatno oblečem v aluminijasto obrobo, da zaščitim najobčutljivejši del.
Eleganten industrijski videz in izjemna vzdržljivost.
Kovinske visoke grede so odlična izbira za sodobne vrtove ali terase. Največkrat so iz pocinkane pločevine ali aluminija, kar pomeni, da ne rjavijo in prenesejo vse vremenske razmere.
Prednosti:
- Dolga življenjska doba.
- Odporne proti škodljivcem in gnitju.
- Preproste za vzdrževanje.
Slabost pa vsekakor je, da se poleti lahko ob močnem soncu zunanje stranice močno segrejejo, kar lahko vpliva tudi na korenine rastlin ob robu. V tem primeru priporočam dodatno notranjo oblogo ali pa sajenje rastlin bolj proti sredini.
Visoke grede iz plastike oz. umetne mase
Lahke, dostopne in vse bolj priljubljene.
Plastične grede so najbolj nezahtevne za postavitev in vzdrževanje, poleg tega pa so pogosto izdelane iz recikliranih materialov, kar pomeni dodano vrednost za okolje.
Prednosti:
- Lahke – idealne za balkone in strešne terase.
- Odpornost pri vlagi in UV-žarkom.
- Na voljo v različnih oblikah in barvah – od ponaredka lesa do modernih antracitnih odtenkov.
Kljub vsem prednostim pa dajo plastične visoke grede v primerjavi z lesenimi manj stabilen občutek. Pri zelo močnih vetrovih zato priporočam, da jih dodatno pritrdite ali obtežite.
Če izbirate plastično gredo, posezite po takšni z dvojnimi stenami, ki bolje ohranja toploto in omogoča stabilnejšo konstrukcijo.
Katero gredo torej izbrati?
Če imate radi naravne materiale in klasičen videz – pojdite v smer lesa.
Če si želite dolgo življenjsko dobo brez skrbi – kovina ali plastika.
Če ste ustvarjalni in želite unikatno rešitev – kombinirajte!
In naj vas pomirim – visoka greda bo delovala ne glede na izbiro materiala. Najpomembnejše je, da jo napolnite pravilno, postavite na sončno mesto in da jo z veseljem uporabljate.
Kako pravilno napolniti visoko gredo?
Tukaj ni bližnjic – pravilen slojevit pristop naredi razliko med »o. k. gredo« in »mini rastlinjakom«. Gre za naravno kompostno središče s plastmi, ki se sčasoma preoblikujejo v hranljivo zemljo.
Klasični sistem 5 plasti:
- Prva plast: veje, grobi leseni ostanki – za drenažo.
- Druga plast: trši vrtni odpad, npr. koruzna stebla, slama.
- Tretja plast: kuhinjski kompost, trava, listje.
- Četrta plast: boljši kompost ali kompostna zemlja.
- Peta plast: kakovostna vrtna zemlja s humusom.
Vzdrževanje visoke grede
Presenetljivo preprosto. Ker se zemlja hitreje suši, za zalivanje priporočam namakalni sistem, idealno kapljičnega, ali redno ročno zalivanje. Za najboljše rezultate na koncu sezone ali spomladi dodajte svež kompost ali organsko gnojilo. In ne skrbite, vsako leto ni treba menjati vse zemlje, dovolj je, da zamenjate zgornjih 10–15 cm.
Ali se visoka greda splača?
Absolutno. Resda je začetna naložba nekoliko višja kot pri klasičnem vrtnarjenju, ampak dolgoročno pomeni manj in predvsem preprostejše delo, več pridelka, manj plevela in lepši vrt. In kar je najpomembnejše – spet se boste povezali z naravo, tudi če živite v mestu.
Od lesenih in kovinskih gred do notranje zaščitne folije, komposta, vrtne zemlje, ročnega orodja in namakalnih sistemov – vse, kar potrebujete za svoj zeleni kotiček, najdete v spletni trgovini Bauhaus, obiščete nas pa lahko tudi v živo v Ljubljani, Mariboru in kmalu tudi v Kopru!
