Slavonija ni le neskončna zlata ravnina, ki jo prečkajo številne vinske ceste. Poleg ravnic so v Slavoniji številne naravne znamenitosti, gozdnati in hriboviti predeli, ki privabljajo ljubitelje aktivnega dopusta, muzeji, ki govorijo o bogati zgodovini te regije, trdnjave, gradovi in tradicionalne slavonske jedi ...
Čeprav je v smislu turistične ponudbe povsem neupravičeno v senci drugih pokrajin, si Slavonija vsekakor zasluži pozornost obiska, saj ima veliko za pokazati. Romantični gradovi, privlačni dvorci, stotine let bogate plemiške zgodovine in tradicije, pravljice in legende ... Vse to lahko vidite in doživite v županiji na severovzhodu Hrvaške, ki združuje najlepše predele Slavonije in Podravine.
Čudovita mesta in gradovi
Izlet v Požeško-slavonsko županijo ne more miniti brez obiska tega mesteca, ki skriva najstarejšo vinsko klet v tem delu Evrope in enega najlepših spomenikov bogate kulturne dediščine v Slavoniji – grad Kutjevo. Park okoli gradu je zaščiten spomenik parkovne arhitekture, v katerem raste več posebno dragocenih vrst dreves kot so ginko, bukev, lipa, kostanj in hrast.
Biser slovanske Podravine, Valpovo je mesto, ki ga nikakor ne smete zamuditi, če ste na poti v Osječko-baranjsko županijo. Zgodovina Valpova sega v rimsko dobo, ob menjavi zgodovinskih dob so v mestu ostale znamenitosti, ki pripovedujejo vso to zgodovino. Obiščite srednjeveški stolp, ki je zaradi svoje ohranjenosti in specifične konstrukcije eden najvrednejših spomenikov na Hrvaškem, ter Prandausko - normanski grad iz 18. stoletja, ki velja za enega najstarejših gradov v Slavoniji. V tem srednjeveškem gradu od leta 1956 domuje Muzej Valpovščine, ki ima v več zbirkah (zgodovinski, arheološki, lovski, etnografski, zoološko-geološki ter zbirki obrti in umetnostne obrti) okoli 3000 eksponatov.
Kraj, kjer se slavonska ravnica sreča z zelenimi pobočji Krndije, so mesto Našice, ki vas bo nedvomno navdušilo zaradi številnih zanimivih znamenitosti. Grad Pejačević je zagotovo najbolj impresivna znamenitost, ki vam bo takoj padla v oči. V tej veličastni stavbi, zgrajeni v 19. stoletju, je prva hrvaška skladateljica Dora Pejačević brusila svojo glasbeno obrt. V neposredni bližini mesta boste našli številne druge zanimivosti, kot je živalski vrt družine Bizik, kjer se lahko srečate s kar 90 živalskimi vrstami z vsega sveta, za tiste, ki ste željni raziskovanja zgodovinskih skrivnosti je tukaj romanska cerkev sv. Martina, ki velja za edino popolnoma ohranjeno templjarsko cerkev na Hrvaškem. Za popoln vtis o Našicah in okolici vsekakor priporočamo sprehod do Bedemgrada - ruševin srednjeveškega utrjenega mesta.
Na samem zahodu Slavonije se nahaja čudovita Virovitica - mesto glasbe, veličastnih zgradb grofov Pejačević in bogate kulture. V njegovem središču boste našli enega najlepših hrvaških dvorcev - grad Pejačević. Zgrajen je v poznem baročnem in zgodnjeklasicističnem slogu na mestu nekdanje srednjeveške utrdbe, zgradila pa jo je družina Pejačevići Virovički med letoma 1800 in 1804. S sredstvi iz evropskih skladov so leta 2019 grad obnovili, mestnemu parku v njegovi neposredni bližini so z novimi sprehajalnimi potmi ter zasajenimi drevesi in okrasnimi rastlinami gradu povrnili stari predvojni sijaj.
Grad Janković v Suhopolju je bil obnovljen z namenom, da bi rešili kulturno, zgodovinsko in arhitekturno dragoceno dediščino. Danes ima 30 dvoposteljnih sob, center za obiskovalce in poslovni center ter kavarno, med drugim pa turisti radi občutijo vzdušje, v katerem res grofovsko spijo na pravem gradu. Pri tem lahko spoznavajo zgodovino tega dela Virovitiško-podravske županije, uživajo v gastronomski ponudbi in raziskujejo okolico.
Vukovar: kraj, kjer Donava poljubi nebo
Vukovar, ki je bil v domovinski vojni konec prejšnjega stoletja popolnoma porušen, se je postavil na noge še lepši in bolj dostojanstven. Njegovo življenje sta zaznamovali Vuka in Donava, njuni bregovi pa so najlepše promenade Srijema in Slavonije ter priljubljen kraj Vukovarcev. Vodovodni stolp je eden ključnih simbolov Vukovarja - iz simbola upora in nepremagljivosti se je prelevil v junaka novega tisočletja in simbol hrvaške enotnosti. Zaradi svoje pomembnosti in same oblike ter višine 50 metrov je postal kažipot, mejnik in svetilnik v pravem pomenu besede. Med obiskom Vukovarja ne gre spregledati mestnega muzeja, ki se nahaja v čudovitem gradu Eltz in ponuja številne zbirke, med katerimi je zbirka Bauer z najpopolnejšim prerezom sodobne hrvaške umetnosti s konca 19. in zgodnjega 20. stoletja. Mestni muzej Vukovar je dobitnik evropske nagrade Silletto za najboljši muzej v Evropi. Edinstven na svoj način je tudi Muzej vučedolske kulture, ki je posvečen prazgodovinskemu kulturnemu fenomenu iz obdobja eneolitika, 3000-2500 let pred našim štetjem, ki je v času svojega razcveta zavzemala območje današnjih trinajstih evropskih držav.
Mesto gosti tudi enega najpomembnejših filmskih festivalov na Hrvaškem. Vukovarski filmski festival bo tudi letos s svojo festivalsko ponudbo pritegnil pozornost sveta kulture in filmske umetnosti, svojo festivalsko polnoletnost pa bo praznoval v času od 28. avgusta do 1. septembra. Na filmskem festivalu je bilo doslej prikazanih več kot 1.100 filmov, ki si jih je ogledalo več kot 300.000 gledalcev. Da bi dobili vrhunske filmske naslove, ki se predvajajo na VFF, organizatorji leto dni vnaprej odkupijo pravice za predvajanje filmov, ki so prikazani na festivalih v Berlinu in Cannesu, in jih »prihranijo« za Vukovarski filmski festival.
Hrvaška “Lipica” s hrvaškimi lipicanci
Skupaj je na Hrvaškem 2.300 lipicancev, na katere so izjemno ponosni. Obstaja star izrek, da se Slavonci rojevajo z lipicanci in z njimi umirajo. Rojstvo, poroka, pogreb … Pravzaprav ni dogodka, ni prireditve, na kateri ne bi bilo lipicancev. Hlev v Đakovu je bil ustanovljen davnega leta 1506, kar ga uvršča med najstarejše v Evropi in govori o dolgoletni tradiciji konjereje na tem območju. Lipicance so v kobilarni vzrejali v začetku 19. stoletja. Danes Državna kobilarna Đakovo uporablja dve lokaciji za vzrejo in selekcijo konj - Pastuharna, ki se nahaja v središču Đakova, in Ivandvor, v neposredni bližini mesta. Poleg vzreje in selekcije konj se v hlevu ukvarjajo tudi z dresurnim jahanjem, katerega kakovost potrjujejo zasedanja vidnih mest na konjeniških tekmovanjih. Seveda, ko boste v Đakovu, ne boste zamudili obiska đakovske katedrale, posvečene sv. Petru, ki je najmonumentalnejši sakralni objekt v Slavoniji, verjetno pa tudi širše.
Lipik, ki leži na pobočju Psunja, je slikovito mestece, ki svojo priljubljenost dolguje izvirom zdravilne vode, poznanim že iz časov Rimljanov, in stoletni reji konj lipicanske pasme. Tu danes najdete nove generacije plemenitih živali, ki živijo v Državnem hlevu Lipik, ki s svojo turistično ponudbo združuje kulturno-zgodovinsko, podeželsko in tradicionalno doživetje Zlate Slavonije.
Vse prej kot ravnica
Slavonija je idealno mesto za vse ljubitelje aktivnih počitnic, bodisi na kolesu ali peš. Na eni od petih gora, ki obdajajo Požeško-slavonsko županijo svoje izzive najdejo tudi ljubitelji planin. Naravne lepote, čist zrak in številni objekti nikogar ne bodo pustili ravnodušnega. Številne vodne aktivnosti ponujajo različni ponudniki ob Dravi in Donavi, pravo doživetje je obisk številnih jezer. Poleg dejstva, da je narava v tem delu Hrvaške še posebej lepa, Turistična skupnost Požeško-slavonske županije že od leta 2017 kontinuirano izvaja aktivnosti in vlaga sredstva v razvoj kolesarskega turizma. Regija je bogata z lepoto neokrnjene narave, gostoljubnosti lokalnega prebivalstva pa zagotavlja nepozabno doživetje, ceste in poti za kolesarski turizem pa so prilagojene rekreativnim in profesionalnim kolesarjem.
Pohodniki so si enotni, da je Papuk, ki je bil nekoč otok v Panonskem morju, najlepša gora v Slavoniji. Naravni park Papuk s svojimi mogočnimi gozdovi in pragozdom v Požeško-slavonski in Virovitiško-podravski županiji je tudi eden izmed najbolj priljubljenih izletniških ciljev. Ta zeleni raj, popoln za pobeg v naravo, sprostitev in rekreacijo, je bil zaradi svoje lepote in biotske raznovrstnosti razglašen za naravni park, zaradi svoje geološke zgodovine pa je dobil tudi status prvega geoparka pod Unescovo zaščito na Hrvaškem. Naravni park Kopački rit se nahaja na skrajnem severovzhodnem delu Hrvaške. Gre za poplavno območje, ki je nastalo z delovanjem dveh velikih rek, Donave in Drave, mnogi pa imajo to zavarovano območje za evropsko Amazonko. Skeptiki bodo rekli »kakorkoli« in se - zmotili. Tukaj lahko resnično doživite ambient prvinskega vodnega sveta. Nikjer drugje v Evropi reke ne tvorijo »notranje delte«, čudovitega prepleta zalednih voda (v Baranji imenovanih tjulnji), močvirij in potokov.
V Slavoniji ni težko biti gurman
Iz Slavonije je nemogoče oditi, ne da bi pokusili kulen. Lahko ga jeste kadar koli – kot predjed, po glavni jedi, za zajtrk, kosilo ali večerjo, kot vmesni obrok, samostojno, z ocvirki, slanino, šunko, tlačenko, kulenovo seko, kravjimi in kozjimi siri v različnih oblikah, če ste lačni in tudi, kadar niste … Ponekod kulen, nekje kulin, ponekod slavonski, nekje baranjski, ni pomembno. Na tanko narezan, ponujen na leseni deski, enostavno se mu ne morete upreti. In ne pozabite, v Slavoniji se vsak obed začne s frakeljčkom dišeče žganice in konča z vrhunskim vinom s slavonskih vinskih goric. Ko gre za dobro jed, se Slavonci bojijo samo dveh stvari – da hrane ne bo dovolj in da fiš (paprikaš iz sladkovodne ribe) ni dovolj pekoč. Seveda se motijo v obeh primerih, ker se še ni zgodilo, da bi kdo iz tega konca Hrvaške odšel lačen ali da se nikoli več ne bi spominjal svoje prve porcije fiša. In tu, če hočete ali ne, fiš enostavno morate pokusiti. Tako kot fiš se tudi čobanac (bograč z zelenjavo) pripravlja v vseh delih Slavonije, v vseh štirih letnih časih in ga ponujajo v skoraj vseh slavonskih restavracijah. Najmanj tri ure se počasi kuha v kotličku na odprtem ognju in vsako slavonsko mesto ima svoj recept ali skrivno sestavino. Različne vrste mesa, dosti zelenjave, neizogibna mleta rdeča paprika, slavonsko vino in izvolite, specialiteta za prste oblizat.
Vino kot življenjski slog
Slavonija vam bo povedala svojo lepo vinsko zgodbo. Obkroženi z gozdovi na pobočjih, ki se spuščajo do rek, blizu mest in vasi ponujajo čudovit pogled na vinograde. Ko je tu rimski cesar Mark Avrelij Probus v 3. stoletju zasadil prve trse vinske trte, je vino postalo neločljiv del slavonske tradicije. Za slavonska vina veljajo samo presežniki in tako se v teh krajih nahajajo največje, največkrat nagrajene in najstarejše vinske kleti na Hrvaškem. Zgodba ne bi bila popolna brez množice šarmantnih družinskih vinogradniških domačij in vinarn, kjer boste občutili prijazno slavonsko gostoljubnost. Ob nepogrešljivih dobrotah, kot so kulen, kulenova seka, klobase in sir, ob zvokih tamburic, ponekod tudi dud – vino lažje steče po grlu, doživetja pa so nepozabna v času tradicionalnega vinogradniškega in vinskega slavja ob trgatvi v septembru, martinovanju v novembru, proslavljanju sv. Vinka januarja, požeškega Grgurja v marcu ali festivala graševine junija v Kutjevu.
Poleg tradicionalnih je vse več modernih vinskih prireditev, v katerih se združujejo hedonizem, umetnost in aktiven oddih, med njimi pa izstopajo WineOs in Večeri vina in umetnosti v Osijeku ter Wine&Bike Tour v Erdutu. Ob vinskih cestah na Bilogori, na območju Virovitice, Papuka in Orahovice, v Stupniških brdih, na vinorodnih območjih Kutjeva, Požege-Pleternice in Pakraca, na območjih Erduta, Baranje, Đakova in Feričance ter na sremskem vinorodnem območju boste odkrili, da je vino v Slavoniji več kot samo užitek. Tu je vino način življenja.
