Na prvi pogled je delovalo, da so se Matavževi travniki pod stadionom v središču Črne na Koroškem minulo soboto spremenil v poligon za igranje s snegom. Okoli 300 graditeljev iz vse Slovenije je v skupinah zasedlo vseh 35 parcel, ki so jih določili grajski meričniki, ki so tudi ves čas spremljali gradnjo ledenih skulptur in skrbeli, da so graditelji upoštevali vsa pravila in velikosti parcel. Na velikem kupu snega sredi dogajanja so se najmlajši sankali in igrali s snegom. Zabavno je bilo spremljati odrasle, ki so z lopatami in žagami rezali večje kose poledenelega snega in ga nosili ali na ponjavah vlekli do svojega mesta, kjer so nastajale snežne mojstrovine.
Avgustovske poplave niso pozabljene
Od začetka zimske prireditve Gradovi kralja Matjaža, ki sega v leto 1993 in je sprva potekala na ravnici Mitnek pod Peco, so zgradili že več kot 1430 gradov in skulptur. Tudi letos sta šla organizatorju vreme in obilna snežna pošiljka pred dnevi na roke. Kot je povedala Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem, so lahko zadovoljni tudi s številom udeleženih skupin, obenem pa je pripomnila, da si vseeno želijo v prihodnje še več graditeljev. Največ udeležencev so našteli leta 2006, ko se je za naziv najlepšega gradu potegovalo kar 109 ekip.
»Skoraj vsi letošnji graditelji imajo sporočilo na temo poplav. Vsi skupaj smo se hitro strinjali, da si bomo poplave raje zapomnili po letošnjih skulpturah in da se kaj takega nikoli ne ponovi. Dogodki, podobni kot je današnji, razblinijo še tako težke preizkušnje,« je povedala županja, ki je tudi sama izdelovala skulpturo iz snega s skupino županj. »Osnovni koncept so poplave, hkrati pa tudi obnova. Da bomo Črno zanesljivo postavili nazaj na noge,« je razložila in se pridružila kolegicama Olgi Karba, županji občine Ljutomer, in Saši Likavec Svetelšek, županji občine Hrpelje - Kozina. Ta je priznala, da se rada odzove povabilom kolegic, ki so združene v Klub županj. »Rada pa vedno pridem tudi v Črno, na tem dogodku sem sodelovala že nekajkrat. Moja prisotnost danes tukaj je podpora projektom, za katere se občina in kolegica Romana Lesjak srčno zavzema,« je povedala in pohvalila tudi pomoč župana Mežice Marka Mazeta in podžupana Aleksandra Praperja, ki sta županjam ponudila roko. »Danes delujem na dveh lokacijah, saj smo prišli skupaj z ekipo iz Male Nedelje,« je dodala Olga Karba in omenila, da se ekipa dogodka udeležuje že od samega začetka.
S Korošci gradili nove stvari
Zakaj je tako, je bilo hitro jasno tudi številnim obiskovalcem, ki so od poldneva počasi prihajali na kraj dogajanja. »Je pa res, da se zelo radi hecamo, še raje kaj zapojemo, predvsem pa tudi kaj dobrega naredimo,« so nas hiteli prepričevati graditelji iz Male Nedelje, ki se prireditve udeležujejo vsako leto. »Prišli smo, da pokažemo, da smo s srcem s Črno,« je povedal Boštjan Žerdin. Ko so poplave prizadele Črno na Koroškem, so v njihovi krajevni skupnosti organizirali dobrodelno prireditev in Črni darovali 2000 evrov. »Naša skulptura Eno srce ima simboličen pomen zaradi lanskoletnih poplav. Odločili smo se, da naredimo srce in sklenjene roke, ki simbolizirajo to, da poskušamo skupaj s Korošci graditi nove stvari,« je razložil Žerdin, preden se je ponovno posvetil izdelovanju skulpture.
Tudi letos se je povabilu odzvala Študentska delovna brigada iz Maribora, ki že vrsto let izvaja delovne brigade v Črni, pri čemer so v pomoč lokalnemu prebivalstvu. »Po poplavah smo se organizirali in pripravili še dve dodatni delovni brigadi z namenom odpravljanja posledic,« je povedal Vlado Vučič, eden od zagnanih mladcev, ki so se gradnje gradu letos lotili nekoliko drugače. »Vsako leto smo se držali koncepta gradnje gradov, letos bomo postavili maketo gradu z obzidjem. Za tloris gradu smo uporabili grb Črne na Koroškem,« je povedal sogovornik, ki s kolegi ni skrival želje po zmagi. »Kolegi prihajamo z vseh vetrov, pokrivamo vsa znanja,« je dodal Vučič, profesor likovne umetnosti.
Simpatična energija, kjer ni manjkalo domačih piškotov in drugih sladic, je prihajala tudi s sosednje parcele, ki so jo zasedle lokalne klekljarice. »Že tretje leto smo sestavile ekipo in se lotile gradnje gradu, ki bo namenjen vsem prostovoljcem in dobrim ljudem s srcem, ki so nam po poplavah prišli pomagat. Naš grad ima obliko kroga kot simbola večnega, saj si želimo, da večno ostanemo prijatelji z vsemi. Grad bomo okrasili s srčki, saj delamo s srcem za Črno,« je povedala Slavica Sinetinger.
Nekaj povsem drugačnega pa je gradila tridesetčlanska ekipa s hrvaškega otoka Šolta. »Mesta so pobratena, zato smo vsako leto tukaj. Dan prej smo poskrbeli za kulturni program, kjer se je veliko pelo in tudi plesalo. Ker ne znamo graditi gradov, smo pa odlični morjeplovci, bomo tokrat zgradili ladjo oziroma trajekt. Gre za trajekt, ki je nekoč vozil na Šolto, a so ga pred časom usmerili na sosednji otok Drvenik,« je povedala Katja Tramontana Domaćina iz kulturnega društva Šolta.
Zaradi sonca sneg polivali z vodo
Čeprav organizator ne skriva želje, da bi v prihodnje privabili še več mlajših ekip, teh že letos ni bilo malo. Poleg ekip iz lokalnih osnovnih šol smo med delom zmotili tudi gimnazijce z Raven na Koroškem. »Smo skupina Ledeni in smo sošolci. Skupna ideja je bila, da naredimo glavo kralja Matjaža, okoli katerega se bo kot tobogan ovijala brada. Večina nas je tukaj prvič, le ena sošolka ima več izkušenj,« so nam hiteli pripovedovati dijaki. Bolj kot omejen čas gradnje jih je skrbelo toplo vreme. »Bomo problem reševali z mrzlo vodo, da bo skulptura poledenela.« Prav tako so se s podobnimi težavami ukvarjali več kot očitno veliki ljubitelji avtomobilizma. »Res obožujemo avtomobile. Ko smo razmišljali, kaj zgraditi, smo se vprašali, kaj bi bila prva stvar, ki bi jo kralj Matjaž naredil, če bi se danes zbudil. Odgovor je bil jasen: najprej bi si privoščil hladno pivo, potem pa bi se, kot se za tako pomembnega gospoda spodobi, sedel v porsche. In to ne v katerega koli, ampak v porsche 356,« nas je skoraj prepričal Oskar Hancman, ki je skulpturo omenjenega modela avtomobila gradil skupaj s fanti, starimi od 17 do 20 let.
Celodnevna gradnja se je končala v poznih popoldanskih urah, ko so gradovi zasijali v soju bakel in so za program poskrbeli Vitezi Šaleške doline s svojim programom. Če ste gradnjo gradov zamudili, vas Črnjani vabijo, da jih obiščete v prihodnjih dneh, saj bodo skulpture počakale, vse dokler bodo razmere dopuščale.
