Trošarine za običajne cigarete se bodo predvidoma zvišale za približno tri odstotke, za elektronske cigarete za 1,5-krat, za tobak za segrevanje pa za dobro tretjino. Vlada računa, da se bodo na ta račun letos proračunski prihodki povečali za 11 milijonov evrov. A že od napovedi vnovičnega dviga trošarin se vrstijo tudi opozorila, da višje trošarine običajno pomenijo tudi več tihotapljenja, ponarejanja in nezakonite trgovine tobačnih izdelkov, z namenom izogibanja plačilu trošarin in drugih dajatev. Kar pomeni, da ni nujno, da ukrep doseže svoj cilj: z dražjimi tobačnimi izdelki zmanjšati privlačnost kajenja in povečati javnofinančne prihodke. Kadilci se pač preusmerijo v nakup v sosednjih državah, kjer so ti izdelki cenejši, ali na črni trg. Država tako morda ne pobere več trošarin, ampak manj.
Tudi med razpravo o noveli zakona v odboru državnega zbora so se iz vrst opozicije slišala opozorila, da bi vlada trošarinsko politiko, ki je del davčne, morala peljati bolj predvidljivo. Slovenija je namreč v letu dni trošarine za tobak dvignila že trikrat, v letu 2024 načrtuje dvig 1. junija in konec leta. V nekaterih državah EU imajo drugačno prakso, in sicer tako imenovane trošarinske koledarje, s katerimi za več let vnaprej določijo dvige tobačnih trošarin, ki se običajno zgodijo enkrat na leto. Tako je trošarinska politika bolj stabilna in predvidljiva. Vlada pri pripravi novele zakona o trošarinah takih predlogov ni upoštevala. Pojasnila je, da bi uvedba trošarinskega koledarja terjala sistemske spremembe na tem področju, ki pa niso predvidene.
Črni trg s tobačnimi izdelki cveti
Vlada sicer v predlogu novele zakona o trošarinah pripravlja tudi okrepitev nadzora nad nepredelanim tobakom in mazalnimi olji ter uvedbo nadzora nad napravami za proizvodnjo tobačnih izdelkov. Med drugim bodo proizvodnja tobačnih izdelkov in predelava ter skladiščenje nepredelanega tobaka dovoljeni izključno v trošarinskem skladišču. Prepovedani pa bodo proizvodnja tobačnih izdelkov ter predelava in skladiščenje nepredelanega tobaka fizičnih oseb za namen opravljanja dejavnosti.
A vprašanje je, ali bodo ti ukrepi zadostni za zajezitev črnega trga. Kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z nedovoljeno trgovino s tobačnimi izdelki, so vselej inovativne pri iskanju načinov delovanja in korak pred organi pregona. Tihotapljenje in ponarejanje tobačnih izdelkov za trg EU cvetita in Slovenija ima geostrateško vlogo tudi pri tovrstnih nezakonitih poslih.
Cariniki v Kopru so prav pred nedavnim zasegli eno največjih pošiljk neprijavljenih cigaret v zadnjem obdobju. V kontejnerju, ki je prispel iz Turčije, naj bi bile žaluzije in rolete za znano češko podjetje, v resnici pa je bil poln cigaret: 1050 kartonov oziroma 10,5 milijona kosov cigaret, v skupni teži več kot 15 ton. Če bi ti tobačni izdelki prispeli na evropski trg, bi bil evropski proračun odškodovan za skoraj dva milijona evrov. Lani so naši cariniki v vsem letu odkrili 4,3 milijona kosov cigaret in 17 ton tobaka.
V zadnjem primeru v Kopru je šlo za veliko pošiljko neprijavljenih cigaret. Neredko pa cariniki in policisti odkrijejo tudi ponarejene cigarete. Lani so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada na Dolenjskem razkrili pravo nezakonito tovarno s proizvodno linijo ponarejenih cigaret. Med hišno preiskavo so zasegli 2,6 milijona kosov cigaret, več kot 800 kilogramov rezanega tobaka in 1400 kilogramov tobačnih listov ter pol tone že narejenih cigaret. Na teden naj bi lastniki skrite tovarne dosegali večmilijonsko prodajo in pri tem imeli milijonske zaslužke; seveda so se tako izognili plačilu trošarin in davka na dodano vrednost.
»Poceni bele cigarete«
Trendi na področju nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki se hitro spreminjajo in Slovenija pri tem ni izjema, ugotavljajo v finančni upravi. »V zaseženih količinah tobačnih izdelkov prevladujejo cigarete znanih blagovnih znamk, hkrati pa zasegamo tudi ponaredke slabše kvalitete z nižjo ceno in cenene cigarete, tako imenovane 'poceni bele cigarete',« so povedali. To so cigarete, ki so zakonito proizvedene v tretjih državah, nimajo pa licence za prodajo v EU, zato so namenjene tihotapljenju v druge ciljne države.
»Znatno se povečuje tudi nedovoljena ponudba surovega in drobno rezanega tobaka, ki je postal nadomestek za cigarete. V primerjavi s prejšnjimi leti zaznavamo še porast uporabe in ilegalne prodaje elektronskih cigaret, tako na spletu kot pri preprodaji s strani fizičnih oseb,« so še pojasnili v finančni upravi.
V Sloveniji je bilo leta 2022 prodanih 3,33 milijarde cigaret, od tega v sosednje države 0,78 milijarde, kažejo podatki družbe KPMG. Po njihovi študiji naj bi predlani v Sloveniji legalna domača poraba znašala 2,55 milijarde cigaret, vnosi iz drugih držav in poraba nezakonito proizvedenih cigaret pa po 0,1 milijarde. Skupaj naj bi pri nas tako porabili kar 2,75 milijarde cigaret. Po ocenah kadi približno petina odraslih Slovencev. V zadnjem obdobju se količina običajnih cigaret zmanjšuje, povečuje pa se količina elektronskih cigaret in tobaka za segrevanje.
