Zaradi podnebnih sprememb in naraščajoče gladine oceana se počasi krči življenjski prostor 13.000 tamkajšnjih prebivalcev. Iz nizkoležečih predelov jih bo večino, kar 90 odstotkov, treba preseliti na višje lege. V prihodnjih letih se obeta najpomembnejši projekt države, ki je neodvisnost od avstralske uprave dosegla leta 1968. Zgraditi bo treba nova življenjska okolja. In za to v proračunu države primanjkuje sredstev. V ta namen bodo prišli še kako prav prihodki od prodaje zlatih potnih listin, ki jih bodo zainteresiranim ponujali za okoli 97.000 evrov. Po ocenah predsednika Davida Adeanga se Nauru s tako dobljenimi prihodki ne bo le uspešno prilagajal podnebnim spremembam, temveč bo zagotavljal tudi trajnostno in uspešno prihodnost za prihodnje generacije.
Samo prvo leto nameravajo s prodajo 66 potih listin dobiti 5,2 milijona evrov, naslednje leto pa bi število prodanih potnih listov radi povečali na 500 in tako dobili slabih 40 milijonov evrov, kar bo predstavljalo že skoraj petino državnega proračuna. Vsem zainteresiranim zagotavljajo, da bodo z naurujskim potnim listom lahko brezskrbno in brez vizumov potovali v 89 držav. Nauru je sicer svoje potne liste prodajal že v začetku tisočletja, a se je takratna shema klavrno zaključila, potem ko so en potni list prodali tudi pripadniku Al Kaide. Zlate potne liste s ciljem financiranja okoljskih projektov prodajajo tudi v državah Vanuatu, Samoa in Tonga ter v karibski Dominiki, kjer upajo, da bodo leta 2030 postali prva država na svetu, odporna na podnebne spremembe.
