To je le eden izmed številnih statističnih podatkov v zvezi z motornimi vozili, ki jih razni statistiki pozorno in natančno zbirajo že od pojava prvih avtomobilov. Na Slovenskem to pomeni od leta 1898, ko je baron Anton Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Štirinajst let pozneje je po slovenskih cestah prah dvigovalo že sto avtomobilov in od takrat do danes to število bolj ali manj nenehno narašča. Statistika tudi pove, da se je na tleh Evropske unije število prodanih novih avtomobilov v povprečju, za razliko od Slovenije, lani zmanjšalo. Pri nas se je zmanjšala zgolj prodaja električnih avtomobilov. Tako kot danes, ko iz statističnih podatkov lahko razberemo, katere znamke gredo najbolj v prodajo, je bilo takšne podatke mogoče zaslediti tudi v časopisih kraljevine Jugoslavije. Takrat so vrhove prodajnih lestvic zasedali modeli tovarn Fiat in Ford, ki jih tudi danes najdemo dokaj visoko na lestvicah, vendar ne ravno blizu samega vrha. V teh višinah se tako kot takrat tudi danes suka le deloma naš Renault. Poleg številčnih podatkov o prodaji vozil so časniki pred skoraj sto leti pogosto kritično opozarjali, da razvoj in kakovost naših cest niti približno ne sledita skokovitemu naraščanju števila avtomobilov.

Statistika avtomobilov v ljubljanski oblasti

Dobili smo statistiko avtomobilov v ljubljanski oblasti na dan 31. decembra 1926. Po tej statistiki je bilo v ljubljanski oblasti skupaj 759 voz; od teh osebnih 523, poštnih 10, sanitetskih 8 in tovornih 218. Skupaj imamo v ljubljanski oblasti, če pogledamo statistiko po tovarniških znamkah, okoli 90 raznih mark; če upoštevamo še mariborsko oblast, vozi v Sloveniji gotovo okoli 100 raznih mark. Po markah se razdele avtomobili v ljubljanski oblasti sledeče: osebni (vštevši omnibuse): Fiat-Torino 77, Ford 63, Puch 49, Peugeot 43, Daimler 32, Laurin-Klement 17, Wanderer 15, Praga 11, Oakland 11, Chevrolet 11, Ciroen 14, Benz 9, Opel 9, Gräf & Stift 8, Saurer 8, Mercedes 7 itd., skupaj osebnih 523; tovorni: Fiat-Torino 30, Austro-Fiat 28, Praga 21, Ford 20, Büssing 17, Saurer 8, Peugeot 7 itd., skupaj 218.

Ti podatki kažejo, da imamo še zelo veliko starih voz, ki se še vedno uporabljajo. To so predvsem vozovi avstrijske produkcije, deloma še iz vojnih let.

Število avtomobilov v Sloveniji kakor tudi v vsej državi hitro narašča. Saj je bilo leta 1925. uvoženih 2300 osebnih voz napram 780 v letu 1924. Samo v teku meseca januarja se je število voz v Sloveniji povečalo za 11. Toda kljub temu naš razvoj ne more slediti hitrosti razvoja v inozemstvu, čemur je v prvi vrsti kriva država s svojo davčno politiko. Takse za avtomobile so izredno visoke, nadalje je tu uvozna carina, ki poveča vsakemu vozu ceno za 10% (tovornemu za 20%). Bencin je še enkrat dražji kakor drugod zaradi trošarine. Poleg tega se država premalo briga za ceste, ki bi lahko ugodno vplivale na razvoj avtomobilizma. Mariborska oblast ima sigurno manj voz kakor ljubljanska oblast. Po optimistični cenitvi (od mariborske oblasti nimamo podatkov) imamo v Sloveniji okoli 1500 voz, kar se pa nam zdi nekoliko previsoko. Najvišja številka, ki jo nosi voz, je trenutno 1921.

Slovenec, 30. januarja 1927

Motorna vozila v Dravski banovini

Po statistiki tajnika ljubljanske sekcije Avtokluba je bilo v naši banovini leta 1931: 1005 osebnih avtomobilov, od teh 625 voz 62 znamk v Ljubljani. Najbolj so bile zastopane tele znamke: Ford 120, Fiat 82, Chevrolet 64 in Renault 40, v mestu Mariboru 320 voz 52 znamk, od teh 68 Fordov, 68 Fiatov in 37 Steyrov, skupno je bilo v vsej banovini 2377 avtomobilov 90 znamk, od tega 486 Fordov, 390 Fiatov, 293 Chevroletov in 124 Oplov. Avtomobili se razdele naslednje: 1005 osebnih, 170 avtobusov, 16 rešilnih, 36 gasilskih voz in 734 tovornih voz. Po državah izvora prednjači Unija s 1037 vozili 23 znamk, nato slede Italija 444 voz 11 znamk, Nemčija 295 voz 24 znamk in Avstrija 256 voz 10 znamk.

Motociklov imamo v vsej banovini; 1122 solo, 198 pa s prikolico, skupno torej 1320 vozil. V Ljubljani sami imamo 197 motociklov 32 znamk, največ Harley Davidson 40, BSA 32 in AIS 23, nadalje imamo v Mariboru 121 motociklov 20 znamk, od tega Indian 25, BSA 23 in Puch 21; v vsej banovini pa se razdele motocikli: BSA 237, Puch 225, Harley Davidson 124 in Indian 89. Po državah izvora pride v naši banovini na prvo mesto Anglija s 470 vozili 18 znamk, slede USA s 226 vozovi 4 znamk, Avstrija s 225 1 znamke in Nemčija 201 voz 18 znamk.

Slovenec, 19. junija 1932

Problem naših cest

O slovenski zemlji se kaj rado poudarja, da je tipična tujskoprometna pokrajina. (…)

Ali mnogo bolj nas skrbi problem naših cest, ki so danes gotovo prvi pogoj za uspešen razvoj vsakega tujskega prometa ter tudi v splošnem osnovna potreba za razvoj našega gospodarskega življenja. Ako se ozremo po sosednih državah, se šele prav zavemo nedostatkov našega cestnega omrežja, ki je povsem zaostalo ter je ostalo s prav malimi izjemami nespremenjeno brez ozira na potrebe današnje dobe in razvoj motornega prometa. (…) Avtomobilizem je pri nas komaj v povojih. Vsega imamo v državi komaj 12.000 osebnih avtomobilov, okoli 2000 motociklov in okoli 4000 tovornih avtomobilov vštevši sanitetne vozove in avtobuse, torej vsega okoli 18.000 motornih vozil. (…)

Jutro, 29. januarja 1937

Motorizacija leta 1960

Motorizacija se je v Jugoslaviji lani precej hitro razvijala. V dvanajstih mesecih: od oktobra 1959 do oktobra 1960 se je število potniških avtomobilov povečalo za 15.000, kar je več, kot smo jih leta 1956 imeli v vsej državi. Za toliko se je povečalo tudi število motociklov.

Večidel so vozila zasebna. Od 54.250 potniških avtomobilov, kolikor jih je bilo v državi lani septembra, jih je bilo 34.890 v zasebni lasti; od skupnega števila motociklov (69.670) pa je bilo privatnih 63.900 ali 92 odstotkov. Slovenija je v tem pogledu še vedno na prvem mestu: od 14.530 potniških avtomobilov jih je bilo septembra lani v zasebni lastnini 12.000

Po skupnem številu potniških avtomobilov pa je bila na prvem mestu Srbija (18.050), na drugem Hrvatska (15.320). Motociklov je imela največ Hrvatska (23.430), nato Slovenija (20.530) in Srbija (18.820).

Dolenjski list, 13. aprila 1961

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib