Do določene mere so podobne igram na srečo, pri katerih igralci enakopravno (na podlagi enakih pogojev in verjetnosti) upajo na (natančno opredeljen) dobitek. Tisti, ki vplačajo več srečk, bolj verjetno zadenejo dobitek, vendar je verjetnost za dobitek pri sleherni srečki enaka. Tega borze ne zagotavljajo: tisti, ki imajo več informacij, več sredstev in večjo moč, zlasti tisti, ki lahko vplivajo na dogajanja in trende, bolj verjetno profitirajo. V primerjavi z igrami na srečo, ki so praviloma natančno regulirane in omejene (npr. kot državni monopol ali koncesija), so v večini pravnih sistemov piramidne sheme prepovedane kot goljufive prevarantske sheme. To seveda ne velja za borze …

Povprečni potrošnik ni varen

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo