Med razloge za tožarjenje med drugim štejemo zavist, škodoželjnost, vročekrvnost, nepremišljenost in podobno. Zaradi tega na sodiščih med drugim obravnavajo veliko število tožb zaradi razžalitve ter motenja posesti. Seveda, da ne bi kdo narobe razumel, na sodiščih ne razpravljajo le o teh zgoraj navedenih drobnarijah, temveč imajo veliko opraviti tudi s kriminaliteto, gospodarskimi nepravilnostmi in drugimi zadevami. Med temi velja omeniti dražbe nepremičnin, za katere je, odkar so jih februarja 2021 iz sodnih dvoran preselili na splet, zanimanje zelo naraslo. Število obiskovalcev tega portala je z nekaj manj kot 80.000 v letu 2022 lani naraslo na 104.000. Tudi sodišč imamo glede na majhnost države razmeroma veliko. Poleg ustavnega in vrhovnega sodišča še štiri višja sodišča, 11 okrožnih in 44 okrajnih sodišč. Zraven moramo prišteti še eno višje delovno in socialno sodišče ter pet »lokalnih« delovnih sodišč. Skupaj torej kar 67 sodišč. Slovenci dosti pogosteje kot preostali prebivalci Evrope iščemo pravico tudi na evropskem sodišču za človekove pravice. Nanj smo pred tremi leti po dostopnih podatkih naslovili 234 tožb, predlani 287, lani pa kar 978 tožb. Za Slovence značilnim tožarjenjem so tudi pred sto in več leti naši časopisi namenjali precej prostora.

»Prepleti otrok.«

Tudi otroška nagajivost povzroči večkrat nepotrebna pota k sodišču in neprijetne obravnave. Posestnica v Tomačevem, J. L. ima posebno piko na 13 letno deklico A. T., ker ji dekle v svoji razposajeni nagajivosti baje vedno nagaja, osle kaže in se ji smeji. Res je, da človeka tako nagajanje večkrat ujezi, vendar pa se je obtoženka razljutila to pot preveč. Skočila je za deklico, ko je šla mimo njene njive, grozila ji je s srpom in ji vrgla kamen v glavo, ker je ni mogla doseči. Kamen je prebil deklici kožo na glavi. Tudi zmerjala jo je, vendar ne tako, kot je navedeno v ovadbi, marveč prizna, da ji je rekla le »prepleti otrok«, kar pa ni greh, kot če bi rekla »prekleti«. Ta neprevidnost stane hudo posestnico 10 K globe, 4 krone za zdravnikovo spričevalo in 5 K za bolečine.

Slovenski narod, 11. oktobra 1911

Tepen ženin.

Čepon, doma iz ižanskega »okraja«, si je izvolil za nevesto 19 letno Tončko Novak. Njena brata in posebno njen oče tega razmerja niso odobravali in oče je večkrat poudarjal, da je Čepon ničvrednež. Brata sta se večkrat menila, da ga bosta nabila, in sovraštvo je še prav posebno vzplamtelo, ko je Čepon prav po srednjeveško odpeljal svojo izvoljenko z doma. – Nekega večera so kropili na vasi mrliča. Kropil je brat Tončke, Novak Ivan in njegov brat Jože. Čepon seveda ni manjkal, ali namenoma ali slučajno, ni povedal. Ponoči je Ivan Novak sledil Čeponu, ki se je peljal s kolesom. Prav pošteno ga je naklestil in bil bi ga gotovo še bolj, če bi ne bil Čepon zbežal in pustil kolo na cesti ter povrh še izgubil kapo. Čepona je zagovarjal dr. Poček, Ivana Novaka pa dr. Pirc. – Sodnik: No Čepon, ali zahtevate kaj za bolečine. Čepon: Nič. To mu odpustim, samo za zdravniško spričevalo mi naj plača in pa za kapo naj mi da 70 Din. Sodnik: No dobro, ali kapa je bila že ponošena, 70 dinarjev je preveč, 20 dinarjev bo dovolj. – Dr. Pirc je obrazložil v obrambo Ivana Novaka, da je razburjenost in eventuelna klofuta Novaka povsem razumljiva in odpustljiva, če jemljemo v obzir dejstvo, da je mladoletna deklina brez očetovega privoljenja pobegnila z doma in delala sramoto hiši. Sodnik je razglasil sodbo, s katero je bil Ivan Novak obsojen na 1 dan zapora, na povračilo stroškov in kolkovin ter za izročitev 20 Din za izgubljeno kapo.

Slovenec, 10. oktobra 1924

Usodno maščevanje.

Pred nekaj časom sta bila obsojena pri okr. sodišču v Litiji fanta Alojzij Pangeršič in Jože Zupan iz Gadniča, ker sta nabila tovariša Janeza Gričarja, ki je pri obravnavi tudi pričal proti njima in jima je dosti pomogel do kazni. Gričar bi se bil moral s tem zadovoljiti in se s tovarišema nato zopet mirno poravnati, kot je to običajno pri naših fantih. Toda on je zagrešil. Po prestani kazni, ko so se fantje zopet srečavali, se jima je posmehoval in se iz njih norčeval, češ da je slab fant, ki še ni bil zaprt. Tako se je pripetilo, da se je sešla ta trojica v Femčevi gostilni, kjer je Gričar zopet zabavljal. Fanta je Gričarjevo izzivalno postopanje tako razkačilo, da sta pograbila eden stol drugi pa bičevnik in sta ga zopet pošteno naklestila. Gričar pa jih je zopet tožil in je zahteval kazen in pa naravnost ogromno odškodnino za svojih 5 malih poškodbic. Na predlog zagovornika pa, ki je uvodoma poudarjal, da je to vsakdanji dogodljaj in enostaven, vendar pa ni enostaven z ozirom na vzrok pretepa, katerega je povzročil tožitelj sam, je sodišče to dejstvo vpoštevalo in je obsodilo oba fanta samo vsakega na 3 tedne ječe in v primeri z zahtevkom na malenkostno odškodnino.

Slovenski narod, 10. oktobra 1924

Dolarski stric.

Posestnikov sin, še ne 20 letni fant, po domače Komarjev iz Dola, tam v brdskem okraju, je opazil, da nosi Janez Ribič, ki je živel pri hiši kot domačin, odkar se je vrnil iz Amerike, kar tako v hlačnem žepu zapeljive dolarske in dinarske bankovce s precej visokimi številkami. E, prilika naredi tatu (…) In zatemnili so vsi dobri nauki poštenosti v zapeljivem žaru bogastva. Fant je segel v žep dolarskega strica za en bankovec za 1000 Din in 5 dolarjev. Skoro vedno se uresniči pregovor, če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj, in skoro vse mlade fantiče tatiče so prijeli na »štantih« sejmarskih. – Starejši fantje pa si kupijo uro, verižico, prstan, kako darilce za punco in tisti pa, ki že hodijo na vas, si kupijo celo samokres. Ker se je smatral fant morda že za vasovalca, si je kupil za dolarje samokres. Od 1000 Din pa je zapravil 400 Din za druge fantovske potrebščine.(…) Prijeli so ga kot tatu, postavili so ga pred sodnike (…) Ker je vpošteval senat kar celo kopico olajševalnih okolščin kakor: Prva kazen, mladoletnost, velika priložnost, – dolarji in dinarji so kar plesali po hlačnem žepu – kes in upanje na poboljšanje – so obsodili fanta samo na 14 dni ječe. – In rekel je fantov oče: »Oh gospodje bohlonej«, res je mav, 10 krat več b'lo žiher, pa vseglih mu še kazen odrin'te za en mesec, ker ga nucam doma!« No in sodniki so bili dobri in so mu kazen še za en mesec »odrinili«, tako, da sta bila oba zadovoljna.

Slovenski narod, 10. oktobra 1924

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si