Malo se je izgubilo s prevodom, saj je šlo za priznanje, ki se v angleščini glasi »mission statement«, se pravi, da se je Ljubljana zavezala, da se bo do leta 2030 približala podnebni nevtralnosti. Priznanje pa je prejela za zgledno pripravljeno dokumentacijo, s katero je začrtala pot do tega cilja, kar je vsekakor pohvale vredno, a vendarle še daleč od cilja. Med drugim je Ljubljana dobila priznanje za pripravljen akcijski načrt razogljičenja Ljubljane do leta 2030.
»Preprosta definicija ogljične nevtralnosti je, da mesto iz obnovljivih virov ustvari več energije, kot je porabi,« nam je pojem ogljična nevtralnost definiral Stefan Sattler z oddelka za energetsko načrtovanje mesta Dunaj. Dunaj, neprimerno večja prestolnica naše severne sosede, dobiva številne nagrade in priznanja. Med drugim že vrsto let dominira na seznamu mest z največjo kakovostjo življenja, ki ga vsako leto objavi The Economist, na tem seznamu so predvsem večja mesta z milijonom prebivalcev ali več. Glede na to, da sta v Sloveniji poleg Ljubljane tudi Kranj in Velenje stopila na misijo ogljične nevtralnosti, je morda zanimivo pogledati, kako so se te naloge lotili v glavnem mestu naše severne sosede.
Vojna proti plinu
Primerjava Ljubljane z Dunajem je morda nehvaležna, saj je Dunaj več kot desetkrat večja metropola od našega glavnega mesta. Dunajska občina z nekaj več kot 2 milijonoma prebivalcev letos razpolaga s proračunom 18,9 milijarde evrov. Po drugi strani so si za cilj zadali ogljično nevtralnost do leta 2040, kar se zdi ambiciozno še za mnogo manjša mesta, kaj šele za tako veliko metropolo.
Kako daleč smo v Ljubljani in drugih mestih od ogljične nevtralnosti, morda najzgovorneje pove osrednji cilj dunajske občine, da v energetski sliki mesta čez nekaj več kot 15 let ne bi bilo več zemeljskega plina. »Naša vizija je jasna: od leta 2040 bodo vse stavbe na Dunaju ogrevane s podnebno nevtralnimi tehnologijami brez emisij in s tehnologijami iz obnovljivih virov. Fosilna goriva za ogrevanje prostorov bodo od leta 2040 dalje zgodovina,« je povedal Jürgen Czernohorszky, mestni minister za podnebje, okolje, demokracijo in kadrovanje. Z njim smo govorili ob nedavnem obisku mesta Dunaj, ki je gostilo novinarje iz okoliških držav, da so nam predstavili ambiciozne načrte, ki jih ima mesto na področju energetike.
Dunaj je v tej kampanji, imenovani Raus aus gas, plinu napovedal vojno. Cilj, da se Dunaj v imenu okoljske nevtralnosti znebi zemeljskega plina kot sredstva za ogrevanje, nas je presenetil, saj smo v Ljubljani, pa tudi recimo v poljskem Krakovu, v toplarni šele nedavno presedlali s premoga na plin iz podobnih okolju prijaznih vzgibov. Kot so nam pojasnili, je odločitev za odstranitev plina povezana tudi s splošno zavezanostjo nevtralnosti Avstrije od zunanjih političnih silnic. »Za plin damo vsako leto tujini na milijarde evrov. Z obnovljivimi viri energije ta sredstva ostanejo v mestu,« je pojasnil minister.
Tudi povabilo novinarjem ni bilo naključno, saj je mestnim veljakom jasno, da je za tako ambiciozne načrte potrebna pomoč in aktivno sodelovanje velikega števila prebivalcev. Minister je omenjeni cilj po kompleksnosti in višini potrebnih resursov primerjal s pristankom na Luni. Pri tem je navedel, da skoraj 90 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida v stavbnem sektorju povzročijo gospodinjstva, ki se ogrevajo na plin. Gre za 600.000 gospodinjstev, ki se tako ali drugače ogrevajo na plin. Zakaj je minister projekt primerjal s pristankom na Luni? Mesto Dunaj mora namreč prepričati zasebnike, da se odločijo za termalno in energetsko prenovo domov. Za takšno prenovo pa ni treba prepričati le lastnikov, ampak tudi najemnike, saj tamkajšnja zakonodaja od lastnikov zahteva, da dobijo za tovrstne posege soglasje najemnikov.
Pilotni projekti
Za Dunaj bi se zdelo, da energetska prenova večjega deleža gospodinjstev ni tako težko dosegljiv cilj. Navsezadnje 60 odstotkov občanov stanuje v neprofitnih stanovanjih, ki si jih lasti bodisi mesto bodisi kakšna druga javna ali zasebna institucija. A za energetsko prenovo je ne glede na subvencije ali kakšno drugo spodbudo potrebno soglasje najemnikov. To pa je posebno težka naloga, saj najemniki, sploh če živijo v ugodnih pogojih, nimajo pretirane želje, da se investira v njihovo stanovanje. V ta namen je dunajska občina vzpostavila projekt »100 projektov brez plina«, v katerem želijo za začetek energetsko sanirati (in izdatno subvencionirati) sto večstanovanjskih objektov, ki bi služili kot zgled in navdih tako lastnikom kot najemnikom, saj se res potrudijo, da se skozi prenovo dvigne celotna raven bivanja.
Ogledali smo si šestnadstropno večstanovanjsko hišo iz leta 1900, ki je namenjena zaposlenim v Avstrijskih železnicah (ÖBB), ki so tudi lastnice objekta. Kot je pojasnila Gudrun Buschbacher iz tamkajšnje agencije za trajnostni in inovativni razvoj urbanih okolij, je bil objekt pred obnovo tako degradiran, da je bilo kljub nizki najemnini kar 39 enot nezasedenih. Kljub temu se niti eden od obstoječih najemnikov s pogodbo za nedoločen čas ni odločil za sodelovanje v pilotnem projektu. Tako so obnovili samo stanovanja, ki so dolga leta samevala in so se po prenovi takoj napolnila. Poleg nove izolacije, oken in celo balkonov imajo stanovanja tudi talno ogrevanje s centralnimi zračnimi toplotnimi črpalkami na strehi, vodo pa ogrevajo v dveh velikih grelnikih vode s kapaciteto po sto litrov. Skoraj 40 stanovanj tako ogrevata dve toplotni črpalki, vsaka z močjo 50 kW. Ti sta na podstrešju, na posebnih nosilcih, ki minimizirajo trenje in druge emisije, ki bi lahko motili stanovalce.
Kako zelo zahteven je načrt občine, pove dejstvo, da jim kljub izdatnemu angažmaju ni uspelo energetsko prenoviti vseh stanovanj. V 21 stanovanjih, v katerih so bili že prej najemniki za nedoločen čas, se še naprej ogrevajo s plinom. Ta stanovanja bodo obnovili šele, ko se bodo najemniki izselili. V ta namen imajo že zagotovljen načrt, prostor in sredstva za tretjo toplotno črpalko.
Svetovanje in načrtovanje
Energetska prenova je zahteven projekt tako za lastnika kot za stanovalca. Za energetsko sanacijo doma so možne številne rešitve in tudi subvencije, ki jih ponujajo bodisi mesto bodisi različni skladi.
V ta namen mesto financira pisarno Hauskunft, ki svetuje pri iskanju optimalne rešitve za energetsko sanacijo posameznega objekta, podobno kot pri nas počnejo svetovalne pisarne Eko sklada. Pri tem si pomagajo s številnimi orodji, ki jih je razvilo mesto prav za te namene. Tako imajo med drugim zvočni zemljevid mesta, ki pomaga pri odločitvi, ali je toplotna črpalka primerna, rešitev pa ponuja sončni zemljevid, ki pomaga pri odločitvi, ali bi na streho namestili solarne celice. Predvsem usmerjajo in pomagajo pri urejanju dokumentacije, da lahko lastnik najde in izkoristi različne subvencije. »Na mesec opravimo okoli 600 svetovanj o možnosti različnih subvencij in najugodnejših rešitev,« nam je pojasnila svetovalka Aleksandra Piewald. Med svetovalci imajo tudi gradbenike, arhitekte, statike in druge strokovnjake, ki pomagajo poiskati najboljšo rešitev.
Tudi Dunaj ima seveda vročevod, ki iz različnih virov ogreva vodo. Trenutno na takšen način ogrevajo okoli 400.000 gospodinjstev predvsem v središču mesta, načrtujejo pa obsežno širitev. »Med drugim jim svetujemo tudi tako, da jim povemo, kakšne možnosti za ogrevanje ali elektriko bodo v njihovi ulici čez 10 ali 20 let,« nam je povedala svetovalka. Kot je pojasnil mestni minister, imajo tudi na tem področju težavo, saj s širitvijo vročevoda nimajo vzvodov, da bi gospodinjstva dejansko zavezali, da se nanj tudi priključijo, za kar so spet potrebne zunanje spodbude. Pri tem je kritičen do avstrijske vlade, saj ta ni želela sprejeti zakonodaje, ki bi omogočila dodatne vzvode, ki bi gospodinjstva bolj odločno spodbudili, da se pripojijo na obnovljive vire ogrevanja, če imajo za to možnost.
Dunajska posebnost je ogromen bazen geotermalne vode globoko pod mestom. Ta omogoča individualne vrtine za posamezne stanovanjske zgradbe, načrtujejo pa tudi večjo vročevodno omrežje, ki naj bi zagotavljalo toplo vodo za 20.000 gospodinjstev, je pojasnil mestni minister. Med svetovanjem tako preverjajo tudi to, kakšna je možnost, da se v določeni ulici lahko izkoristi geotermalno vodo. Mogoče so namreč tudi individualne vrtine za posamezno stanovanjsko hišo ali celo tako imenovani lokalni vročevod. V mestu računajo, da bi z geotermalno vodo v prihodnosti ogrevali deset odstotkov gospodinjstev v mestu.
Cilj je dobra kakovost življenja
»Če ciljamo na energetsko sanacijo, potem mora mesto ponuditi možnosti tudi tistim z nižjimi prihodki, da lahko sodelujejo,« je namen teh politik in ukrepov komentiral mestni minister. Dodal je, da samo za energetsko sanacijo – izolacija, okna – namenijo za subvencije četrt milijarde evrov na leto. Na takšen način so v zadnjih letih zmanjšali energetske potrebe za 20 odstotkov. Pri tem je opozoril, da ogljična nevtralnost ni cilj, ampak sredstvo.
»Vsi ti ukrepi imajo vpliv na kakovost življenja. Ko govorimo o energetski sanaciji in načinu ogrevanja, je to pomembno za najemnike, ki jim bo pozimi toplo in poleti hladno. Za njih je seveda glavna skrb, kakšni bodo njihovi računi, moramo jim zagotoviti različne vire energije in poskrbeti za dostopne cene. Vse, kar počnemo, mora povečati socialno enakost in tudi energetske subvencije morajo imeti socialno komponento. Če nekdo z nižjimi dohodki zamenja plinski štedilnik za električnega, mu mesto takoj nakaže 1000 evrov,« je povedal. Zato veliko vlagajo tudi v javni prevoz in krčenje cest na račun širjenja kolesarskih stez. Za kolesarje so še pred leti namenili okoli 5 milijonov evrov na leto, letos pa že 30. Kot je pojasnil minister, je eden od osrednjih ciljev tudi ustvarjanje mesta, v katerem občani avtomobila ne bi potrebovali.
Energija iz komunalnih voda
Svetovalna služba, pilotni projekti, spodbujanje javnega prevoza in kolesarstva ter individualna podpora občanom so gotovo ukrepi, ki bi jih lahko posvojili tudi pri nas. Prav tako splošno osredotočenost na rezultate in ne toliko na simbolne potrditve. Na drugi strani ima Dunaj seveda posebnosti, ki so nam nedosegljive ali celo nepredstavljive. Vetrovna lega ob porečju Donave, ki mestu pusti dihati v tej veliki vrzeli med Karpati in Alpami, omogoča tudi sorazmerno čisti zrak, vetrnice pa dovajajo energijo za mestno toplarno. Dunajska občina ima sežigalnico že od sedemdesetih let. Ko smo neuradno povprašali, ali bi se za takšen objekt odločili tudi danes, je bil odgovor pritrdilen. Se pa bojijo prihodnosti sežigalnice, saj pripravljajo program recikliranja plastenk, ki naj bi bile pomemben vir obnovljive energije tamkajšnje sežigalnice.
Potem so projekti, ki zaradi obsega in kompleksnosti presegajo domišljijo in premikajo meje možnega. Takšen je recimo ogromen obrat za čiščenje vode Ebswien. Ogromen kompleks, ki se razprostira na 40 hektarih, mehansko in biološki prečisti med 680 in milijonom in pol kubičnih metrov vode na dan. Kompleks, ki je v bistvu ekološka tovarna, leži v okrožju Simmering.
Obrat koristi tudi hidroenergijo, imajo pa tudi veliko solarnih panelov. Prej so za potrebe čiščenja vode porabili približno odstotek vse elektrike mesta, zdaj je obrat samozadosten, elektriko pa občasno celo vrača v omrežje, nam je pojasnil Karl Wögerer. »Predhodno zgoščeno blato iz čistilnih naprav se spremeni v plin s 60 odstotki metana. Tako proizvedena energija se prek generatorjev pretvori v električno energijo; proizvedena odpadna toplota se nato uporabi za ogrevanje in po novem celo za pripravo tople vode,« je dodal.
Čistilni obrat deluje že od leta 2015. Do začetka letošnjega leta so prečiščeno vodo odvedli v Donavo, od začetka letošnjega leta pa vodo preusmerijo v velik sistem treh toplotnih črpalk, ki prek toplotnih izmenjevalnikov iz prečiščene vode po zapletenem sistemu proizvede vodo s temperaturo nad 90 stopinj Celzija, ki jo odvajajo po daljinskem sistemu ogrevanja. Vsaka toplotna črpalka tehta več kot 205 ton in ima kapaciteto 55 megavatov. Skupaj naj bi zagotovile ogrevanje za 56.000 domov, načrtuje pa se razširitev še dveh dodatnih črpalk do leta 2027, s čimer bi s predelavo vode iz kanalizacije ogrevali več kot 100.000 domov. Kot so nam pojasnili, lahko za vsak kilovat elektrike, ki gre v delovanje obrata, ustvarijo za 3 kilovate tople vode. Wögerer je izpostavil, da je tudi uspešnost tega projekta odvisna od sodelovanja občanov, saj lahko neprimerni odpadki v stranišču otežijo postopek čiščenja. V ta namen imajo prav tako obsežno kampanjo ozaveščanja in izobraževanja.
Kranjske čebele na mestni hiši
Imajo pa tudi na Dunaju projekte, ki se na prvi pogled zdijo trivialni, a nosijo določeno simbolno sporočilo. Na znameniti mestni hiši Rathaus imajo denimo osem panjev kranjskih sivk, ki proizvajajo protokolarno darilo – občinski med. To je bil naš prvi postanek ob ogledu energijskih projektov. Na strehi mestne hiše so tudi solarni paneli, ki imajo skorajda 572 modulov, od katerih vsak doseže največjo moč 0,410 kilovata, kar naj bi na letni ravni prihranilo 130 ton CO2. »Solarni paneli na strehi mestne hiše proizvedejo približno tretjino elektrike za potrebe objekta,« nam je na vetrovni strehi pojasnil Mihael Dragosits iz službe za upravljanje mestne hiše.
Solarne panele lahko vendar vidimo v vsaki slovenski vasici, zdaj pa nam na slavnem Dunaju to predstavijo kot enega glavnih projektov na poti do trajnosti? A kot je pojasnil vodnik, je bil to organizacijsko gledano projekt, ki je trajal več kot četrt stoletja. »Imamo federalno službo za zaščito spomenikov in 30 let je občina vlagala prošnje, da bi na to spomeniško zaščiteno stavbo postavili panele, pa niso želeli izdati dovoljenja. A postopoma so se omehčali in občina je dobila dovoljenje, da so se postavili paneli, ki jih zdaj vidite,« je povedal Dragosits.
Solarni panel na mestni hiši so na neki način spomenik vztrajnosti in odločnost občine, ki ima privilegij kontinuitete, saj ima Dunaj od leta 1951 župane izključno iz ene stranke, in sicer iz vrst socialnih demokratov. To je že skoraj štiri leta več, kot je ena stranka v 20. stoletju upravljala Moskvo. Ta vztrajnost počasi, a zanesljivo vpliva na trende v državi, za katero velja, da je precej bolj konservativna od svoje prestolnice, a ima obenem neprimerno bolj nestanovitno vodstvo. S strehe mestne hiše smo lahko videli solarne panele, kako se svetlikajo že na nekaterih drugih zgodovinskih objektih, med drugim tudi na strehi parlamenta, ki domuje v objektu nekdanjega cesarskega Reichsrata.
