To je le nekaj deset imen zaslužnih slovenskih umetnic in umetnikov, ki so od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes prejeli izjemne pokojnine v oddolžitev za njihovo izjemno umetniško ustvarjalnost. Na seznamu, ki sicer obsega tudi prejemnike izjemnih pokojnin za dosežke na področju znanosti in športa, je vsega skupaj nekaj čez tristo ljudi, kulturniki so na njem v večini in mnogi med njimi so danes žal že pokojni. Kar koli že si mislimo o vladah, ki so državo vodile v teh treh desetletjih, je treba priznati, da so si domala vse prizadevale za urejanje pokojninske dobrobiti slovenske umetniške elite in o tem (glej si ga no, kakšni čudni časi so nekoč bili) sploh niso objavljale nobenih samohvalisavih sporočil za javnost. Dodatke k pokojninam so priznanim umetnikom v glavnem dodeljevale diskretno, po črki zakona, a brez žarometov, kar je tudi prav. Priznati tudi moramo, da so naše vlade kljub nedorečenemu zakonu iz davnega leta 1974 pri dodeljevanju izjemnih pokojnin imele večinoma pošteno roko: na popisu so namreč domala vsi vrhunski umetnice in umetniki, ki so se v minulih tridesetih letih upokojili, republika pa se jim je ob tem oddolžila za njihovo neizbrisno sled v slovenski kulturi z nekaj višjo pokojnino od tiste, ki jo je prejela »čisto navadna« stranka Zpiza.
ZPIZ
Golob Papežu prižgal zeleno luč
