Pokojnine so popularne. Tudi na internetu. Zasedajo vrh lestvice iskanih besed na googlu, prav tako so v vrhu branosti spletni članki s tovrstno tematiko. Ljudje radi berejo o pokojninah, zanima jih, kako bo, kaj bo, kdaj bo, koliko bo, predvsem pa, ali bodo lahko od tega dostojno živeli. Tudi minuli teden so bile pokojnine v središču pozornosti. Pogajalska skupina ekonomsko-socialnega sveta, ki pripravlja predlog novele pokojninskega zakona, je v ponedeljek končala delo. Njeni člani, med katerimi so predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov, so se po zadnjem sestanku zavili v molk, češ da ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse. Kljub temu pa je v eter neuradno ušlo kar nekaj podrobnosti. Med njimi tudi političnopropagandni detajl o božičnici za upokojence, ki naj bi jo v enakem znesku dobili vsi. Sprva naj bi znašala 150 evrov, sčasoma pa 250 evrov.
Preostale v javnost dospele neuradne podrobnosti še razkrivajo, da naj bi se pokojnine glede na zdajšnji predlog od leta 2026 do leta 2030 usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 pa bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti inflacije pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti inflacije pa v 80 odstotkih. Podaljševalo naj bi se tudi obdobje za izračun pokojninske osnove. Po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, naj bi od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja. Pet najmanj ugodnih let za zavarovanca pa bi izločili. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe pa naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka po prehodnem obdobju zvišal na 70 odstotkov. Glede prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa naj po dozdajšnjih neuradnih informacijah ne bi bilo nobenih sprememb.
Predsednik vlade Robert Golob je že večkrat javno zatrdil, tako da bo najbrž postalo tudi uradno, da delovne dobe ne bodo podaljševali in da ta ostaja 40 let. Se bo pa, zopet po neuradnih informacijah, postopno od leta 2028 podaljševala zahtevana upokojitvena starost, in sicer s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oziroma s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja pa bi naj bilo leto 2034. Neuradno je tudi to, da naj bi se glede drugega stebra oziroma dodatnega pokojninskega zavarovanja odločili po koncu javne obravnave.
Več bo znanega v ponedeljek, ko naj bi pogajalske strani podpisale dogovor o usklajenosti členov iz predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe torej bodo. Te so sicer vedno politične, je pa slovenski pokojninski sistem ravno dovolj trden, da daje oblastnikom dovolj možnosti za balansiranje med všečnostjo in nujo po zagotavljanju njegove vzdržnosti. Pokojnine pa so tako ali tako vedno pravšnje orodje politične propagande. Čeprav ni bilo vedno tako, pokojninski sistem je nastal zaradi nuje, ker so zaradi brezbrižnosti kapitalistov družbi grozili razkroj, beda in revščina.
