Vendar je treba priznati, da je prvi ameriški papež, prvi z južne poloble v zgodovini, prvi Neevropejec (po letu 741) in prvi jezuit na tem položaju takoj pokazal živahno odločnost. V neoliberalni dobi, v kateri pogosto zmaga sebičnost na škodo človeka in narave, si je kljubovalno izbral ime Frančišek. Ime v krščanskem predstavnem svetu simbolizira protiutež napadalnosti do ljudi in okolja, saj je Frančišek Asiški (»svetnik revnih«, zaljubljen v naravo) s svojim sporočilom nastopil tudi proti oblastni srednjeveški katoliški cerkvi.
Z neposrednostjo (uvodni »Dober večer«), celo s politično nekorektnimi izpadi je novi Frančišek odstopal od dokaj zapetega in pustega nemškega predhodnika. Kritiko je najprej usmeril v sam cerkveni vrh, kar je med novejšimi papeži zmogel le še koncilski Janez XXIII.: »pastir mora dišati po ovcah«, duhovščina boleha za »duhovnim Alzheimerjem«, obračunati je treba s klerikalizmom v smislu hlepenja po časteh. Do samega papeštva je bil kar nekako distanciran – kot papež v Morettijevem filmu Habemus papam (2011). Preprosto bivališče, hecen avto, ljudska menza.
Pomenljivi trendi
