Ta teden smo počastili svetovni dan Zemlje. Naš planet ga ni pričakal v preveč dobri kondiciji. Povprečna globalna temperatura se še naprej vzpenja. Vremenskih ekstremov, denimo suš in poplav, je vedno več. Vse več je tudi smeti.
Vsako leto po vsem svetu nastane več kot dve milijardi ton odpadkov, ki jih ustvari človek. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo številke v prihodnje še povečevale. Tako naj bi po napovedih leta 2050 skupna svetovna količina odpadkov znašala približno 3,78 milijarde ton, kar je za 1,66 milijarde ton več kot leta 2020. Od vseh svetovnih odpadkov jih le 30 odstotkov konča na urejenih odlagališčih, ki so zgrajena vstran od vodnih virov in narejena tako, da zajemajo toplogredne pline, ki nastajajo pri razgradnji smeti. Velika večina svetovnih smeti se torej odloži na odprta odlagališča, ogromno pa še nelegalno v naravo in morja. Mikroplastika in strupene kemikalije tako uhajajo iz smeti v tla, v podtalnico in bližnje vodne poti. V takšni kondiciji in klečeča pod kupom smeti je Zemlja dočakala svoj dan v letu 2025.
Količine naraščajo
Tudi v Sloveniji se skupna količina odpadkov, ki jih odložimo, iz leta v leto povečuje. In se bo po napovedih tudi v prihodnje. Če smo še pred pol desetletja v enem letu zbrali okoli osem milijonov ton odpadkov, od tega približno milijon ton komunalnih odpadkov, je bilo po podatkih statističnega urada v letu 2023 skupno zbranih 10,9 milijona ton odpadkov, kar je sicer manj kot leto pred tem, a je bilo od tega 1,07 milijona ton komunalnih, kar je za tri odstotke več kot v letu pred tem. Največjo rast so statistiki zaznali pri mešanih komunalnih odpadkih, ki jih je bilo zbranih za 11 odstotkov več, ter pri plastiki in plastični embalaži, ki smo je odložili za devet odstotkov več kot leto pred tem. V povprečju smo v tem letu zbrali približno 490 kilogramov smeti na prebivalca, kar nas uvršča na sredino lestvice med evropskimi državami. Razpoložljivi podatki razkrivajo precejšnje razlike med državami EU. Presenetljivo je na prvem mestu naša severna soseda. Po podatkih iz leta 2022 so največ komunalnih odpadkov na osebo ljudje proizvedli v Avstriji (803 kilograme), na Danskem (802 kilograma) in v Luksemburgu (712 kilogramov). Najmanj odpadkov na osebo je nastalo v Romuniji (303 kilogrami), na Poljskem (367 kilogramov) in v Estoniji (373 kilogramov).
Odpadki so tema, ki si je politiki ne želijo prepogosto na dnevnem redu, prebivalci pa si jih ne želijo videti v bližini svojih domov. V zadnjih dveh desetletjih smo kljub temu uspeli nekako urediti in postaviti centre za ravnanje z odpadki, čeprav tudi tu ni šlo brez težav. Pionirsko delo na tem področju so opravili v Celju, kjer so že leta 2008 z znatno pomočjo evropskih sredstev odprli prvi regionalni center za ravnanje z odpadki. Drugje ni šlo tako gladko. Političnih polen, fig v žepu in nasprotovanja javnosti je bilo toliko, da so evropska sredstva presahnila, namesto nekaj večjih pa je nastalo več manjših centrov za ravnanje z odpadki.
