Med drugim zapiše:
– da od rimske Emone ni ostalo prav veliko
Ne drži. Leta 2012 smo prejeli prestižno mednarodno arhitekturno nagrado gubbio za prenovo Kongresnega trga in revitalizacijo arheoloških parkov, pri čemer je komisija posebej izpostavila upoštevanje in vključevanje starejših kulturnih plasti od rimske Emone do Plečnikove zasnove Kongresnega trga z uporabo sodobnih arhitekturnih pristopov.
– da mestna oblast poskuša uničiti Plečnikove Križanke, ogroziti Plečnikove arkade na osrednji ljubljanski tržnici, uničiti Plečnikov stadion za Bežigradom
Ne drži. Mestna občina Ljubljana ni lastnica celotnega kompleksa Križank, temveč si lastništvo deli z državo, zato mora prenova Križank potekati v sodelovanju obeh; Plečnikove arkade na osrednji tržnici smo v celoti prenovili, obnovili smo streho in fasado ter zamenjali dotrajane strešnike; z načrtovano prenovo tržnice bomo prodajalcem zagotovili boljše pogoje in uporabnikom prijetnejšo izkušnjo; kalvarija Plečnikovega stadiona se nadaljuje izključno zaradi nagajanja posameznikov okoliških Fondovih blokov in čeprav MOL ni lastnica Plečnikovega stadiona, ampak zemljišča ob njem, si ves čas prizadevamo za njegovo prenovo.
– da je večino leta Plečnikov trg našarjen s hišicami, prodajalnimi, reklamnimi akcijami in prepojen z vonjem po pečenih klobasah, pleskavicah in čevapčičih
Ne drži. Na Prešernovem trgu so hišice s kulinarično ponudbo postavljene decembra v času prireditve December v Ljubljani, in ne večino leta.
– da sedanji župan ne mara ne vere, ne prebivalcev mesta, ne slovenske kulture
Svetlobna leta daleč od resnice. Župan, ki je ateist, spoštuje vse veroizpovedi; ravno v njegovem času so muslimani po 50 letih prizadevanj dobili svoj verski objekt, tako da so sedaj v Ljubljani na enak način zastopane vse verske skupnosti. Vsak mesec je župan meščanom na voljo osebno na dnevih odprtih vrat, kjer rešuje številne izzive, doslej ga je obiskalo več kot 31.000 meščank in meščanov; poleg tega z ekipo sodelavcev skoraj vsak dan spremlja potek del na terenu, kjer sodeluje v pogovorih z občani. Da župan ne mara slovenske kulture, je natolcevanje, saj prav v času tega župana samo za programe v kulturi namenjamo 11 odstotkov proračunskih sredstev, pri čemer je infrastruktura izvzeta.
– da je župan bivšo malo Plečnikovo trafiko oddal v promocijo podjetništva, najbrž ne za male denarje, in da bi bila bolj primerna za ponudbo fotografij, spominkov, predstavitev o našem največjem pesniku, namesto da prodaja torbice in drugi »šmuk«
Ne drži. Ob 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika smo Plečnikovo trafiko prenovili, brezplačno pa jo uporabljajo mladi podjetniki iz programa Poni LUR Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, kjer se predstavljajo s svojimi unikatnimi izdelki. Na drugi strani Tromostovja je trgovina TIC Ljubljana z bogato ponudbo spominkov, med drugim tudi takšnimi z motivi mojstra Plečnika, ki so jih izdelali slovenski oblikovalci.
– da mestna oblast ne mara prvega mestnega arhivarja Antona Aškerca in da je izselila arhiv in tako izbrisala spomin na Aškerca
Ne drži. Izvirna in prva lokacija Zgodovinskega arhiva Ljubljana na Mestnem trgu 27 že desetletja ni več ustrezala pogojem dela arhivske stroke, zato je bilo nujno, da jim pristojno ministrstvo za kulturo poišče nove prostore. MOL je celotno stavbo prenovila, prav tako je na tem naslovu v pripravi spominska soba za pesnika in prvega arhivarja Antona Aškerca. Sicer pa je spomenik pesniku postavljen na vogalu Zoisove in Emonske ceste, ob portalu nad stranskim vhodom v Križanke, mesto postavitve pa je določil – arhitekt Jože Plečnik.
– da je mestna oblast uničila Šentjakobsko amatersko gledališče, jim grobo odvzela oder oziroma le dovolila souporabo
Ne drži. Odra nikomur nihče ni odvzel. Četudi je avtorica besedila članica Šentjakobskega gledališča, ne razume prav dobro razmerij v stavbi Mestnega doma. V stavbi, za katero sredstva zagotavlja MOL, so Lutkovno gledališče Ljubljana, Partizanski pevski zbor in Šentjakobsko gledališče Ljubljana, ki ima tam tudi svoj domicil. Dvorana, ki je bila v leta 1899 zgrajenem Mestnem domu prva namenjena kulturi, že dolgo ni bila več primerna za sodobno gledališko dejavnost, zato pa je Mestna občina Ljubljana s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije prenovila Šentjakobski oder, s katerim smo Lutkovnemu gledališču Ljubljana in Šentjakobskemu gledališču zagotovili sodobne pogoje za ustvarjalni proces. Poleg odra smo prenovili tudi zaodrje, preddverje in celotno tehnično opremo, objekt smo protipotresno sanirali, vzpostavili sanitarije in dostop za gibalno ovirane osebe, izboljšali smo funkcionalnost prizorišča in spremljevalnih prostorov, dostope pa uredili tako, da jih bodo lažje uporabljale tudi gibalno ovirane osebe. Za vzdrževanje vseh prostorov skrbi Lutkovno gledališče Ljubljana. Šentjakobsko gledališče Ljubljana se tako lahko v celoti posveti svojemu umetniškemu poslanstvu. Nemoteno lahko izvaja svoj program na odru, ki si ga deli z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in ima tako bistveno boljše pogoje za delo kot prej.
– da smo popačili prvotno podobo javnega kopališča Ilirija
Lahko bi rekli, da imajo vsake oči svojega malarja. Dejstvo pa je, da smo z na novo odprtim Športnim centrom Ilirija, ki poleg prvega pokritega olimpijskega bazena v mestu vsebuje še trenažni bazen, objekt s štirimi športnimi dvoranami in zunanje športne površine, dobili sodobno opremljen prostor, ki vrhunskim športnikom omogoča kakovostne pogoje za trening in izvedbo velikih mednarodnih tekmovanj, rekreativcem pa prijeten prostor za rekreacijo in sprostitev. Nov športni center je obenem energetsko samozadosten, saj s pomočjo sončne elektrarne in toplotnih črpalk stavbo tako ogrevamo kot tudi hladimo in tako skoraj vso potrebno energijo za obratovanje pridobimo iz reverzibilnih virov. Nekdanji vrhunski plavalec Peter Mankoč pa je dejal: »Trenutno je težko najti bazen v Evropi, za katerega bi lahko trdil, da je boljši od tega.«
– da dovoljujemo pozidavo Črne vasi
Ne drži. V Črni vasi smo s celovito ureditvijo tako kanalizacijske kot prometne infrastrukture, prvič s pločniki, kolesarskimi stezami ter zasajenimi drevoredi, bistveno izboljšali kakovost življenja. Pred obnovo je bilo to območje ob močnih nalivih pogosto poplavljeno, sedaj so prebivalci pred poplavami končno varni.
– da dovoljujemo uzakonjanje komercializacije zelenih površin, na primer Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, kot posledico prijateljskih vezi župana z glasbenikom Magnificom
Drži, da sta župan in Magnifico prijatelja. Slednji je imel koncert v Stanežičah, kljub soglasju ministrstva, da ga lahko izvede v Tivoliju.
– da mestne oblasti ne spoštujejo tradicije Botaničnega vrta
Ne drži. Kot je povedal vodja Botaničnega vrta doc. dr. Jože Bavcon, MOL Botaničnega vrta nikoli ni ogrožala. Ravno nasprotno. Sedanja oblast pod vodstvom župana Zorana Jankovića z različnimi dejanji ves čas podpira in omogoča delovanje Botaničnega vrta, za kar so tako MOL kot županu hvaležni in se veselijo nadaljnjega sodelovanja v korist vseh meščank in meščanov.
– da so novi tlakovci, oživitev obeh bregov Ljubljanice od tržnice do Špice ter delna prepoved motornega prometa na glavni prometni žili skozi mesto prinesli spremembe v centru, povzročili pa prometne zastoje na drugih mestnih ulicah
Ko bi celo morda že pomislili, da gospa Arhar Štih pohvali župana, saj smo z umikom motornega prometa iz mestnega središča dejansko pridobili 20 hektarjev veliko ekološko cono, namenjeno pešcem in kolesarjem, kar je največ v Evropi, ugotovimo, da po njenem to sploh ni v redu, ker smo s tem povzročili prometne zastoje na drugih ulicah. Gospa bi si verjetno želela, da bi se s svojim avtomobilom lahko še naprej zapeljala po Tromostovju ali po Prešernovem trgu. Gospe sporočamo, da to ne bo šlo, se pa lahko pusti zapeljati z našimi kavalirji v enem od šestih električnih vozil, in to brezplačno.
– da srečaš več ljudi na pokopališču kot čez dan v Rogu in njegovi okolici
Očitno gospa Roga od blizu sploh ni videla, sicer bi ji bilo nerodno zapisati kaj takega. Center Rog je po prenovi postal kreativno središče s proizvodnimi laboratoriji, kjer si vsakdo lahko sam naredi izdelek s pomočjo mentorjev, obišče studie različnih umetnikov ali se udeleži katere od delavnic. Center Rog je doslej obiskalo že več kot 11.000 ljudi na več kot 600 dogodkih, vanj je včlanjenih 2100 članov. Dijaki in študentje so tam našli svoj priljubljeni prostor za učenje, o čemer pričajo njihovi vsakodnevni obiski. Na otvoritvi nedavne razstave Borisa Podrecce je bilo prisotnih okoli 400 ljudi, znameniti arhitekt pa je takrat povedal: »Čudovit objekt, ki ga na Dunaju nimamo tako opremljenega in na katerega ste lahko ponosni.«
– da je MOL uničila mali park na križišču Resljeve in Trubarjeve, kjer je zdaj parkirišče, MOL pa pobira parkirnino
Omenjeno zemljišče sploh ni v lasti mesta, temveč je zasebno, zasebnik pa je na njem uredil parkirišče.
– da uničujemo otroška igrišča
Ne drži. V Mestni občini Ljubljana imamo več kot 200 javnih otroških igrišč, za katera skrbimo in jih redno vzdržujemo ter obnavljamo, kot je recimo Tivoli, poleg tega smo vzpostavili več novih, na primer Šmartinski park, Kodeljevo, Severni park … V pripravi sta tudi celovita prenova Bloudkovega parka in nov športni park v Savskem naselju.
– da se barbarsko lomasti po mestu
To, da smo doslej izvedli več kot 2400 projektov, s katerimi smo izboljšali kakovost življenja naših meščank in meščanov, se gospe zdi barbarsko lomastenje. Medtem pa iz tujine prejemamo številne pohvale – dobili smo 120 mednarodnih nagrad in priznanj, od katerih je najbolj izpostavljen naziv zelena prestolnica Evrope 2016, lani pa smo bili sprejeti v projekt Misija 100, s čimer smo se zavezali podnebni nevtralnosti in razogljičenju.
– da se ne zidajo nova gledališča in koncertne dvorane ter da se raje krpajo stare, ki postanejo spački med starim in novim
Gospa se mora odločiti, ali bo zagovarjala prenovo starih stavb, med katerimi so mnoge kulturna dediščina, ali to, da jih je treba porušiti in zgraditi nove; pred tem je zapisala, da mestu sploh ni mar za kulturno dediščino. Z nasprotujočima navedbama nasprotuje sama sebi. Dejstvo je, da vsa gledališča in koncertne dvorane sploh niso v lasti mesta, zato jih tudi ne moremo prenoviti. Je pa mesto prenovilo mnogo objektov, med drugim galerijo Cukrarna, že omenjeni Center Rog, grad Tivoli, Ljubljanski grad, Švicarijo, Vodnikovo domačijo, Gledališče Glej, poteka prenova palače Cukrarna. Poleg tega iščemo novo lokacijo za dodatno dvorano Mestnega gledališča ljubljanskega, ker je trenutna dvorana presegla potrebe gledališke publike, nove večje prostore bosta dobila Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom v dograjenem Baragovem semenišču po Plečnikovih načrtih. Na novo smo zgradili še enote Mestne knjižnice Ljubljana: Zadobrova, Zalog, Polje. In še bi lahko naštevali.
– da se turistom v uri ali dveh ponuja ogled centra mesta, nato pa se je in pije od tržnice do Špice, v Stari Ljubljani in ob Ljubljanici; vse je ena velika menza
Drži, da ima Ljubljana raznoliko kulinarično ponudbo za vse okuse, od domačih tradicionalnih slovenskih jedi pa vse do azijskih, bližnjevzhodnih, latinskoameriških, afriških in drugih, ter je zato privlačna ne samo turistom, temveč tudi domačinom. Drži tudi to, da oboji, tako tujci kot domačini, radi posedajo in se zadržujejo po ulicah in trgih mestnega središča, zaradi česar mesto še bolj živi. A ker se je gospa, sodeč po pisanju, tudi sama kdaj odpravila v tujino na ogled kakšnega muzeja, razstave ali gledališča, je verjetno tudi kje kaj prigriznila. In, glej ga zlomka, tamkajšnjemu prebivalcu kot turistka morda celo »šla na živce«.
– da župan, ko pravi, da ima lahko Ljubljana brez škode svojo sežigalnico v mestu tako kot Dunaj, ne ve ali noče vedeti, da je Dunaj mesto vetrov, ki leži na odprtem
Župan zelo dobro ve, da je Dunaj vetrovno mesto. Ampak ve tudi to, da dim iz sežigalnice ne potrebuje potnega lista in prosto prehaja čez meje, okoli Slovenije pa so postavljene številne sežigalnice. V Ljubljani bo dimnik toliko visok, da bo segel nad inverzijsko plast, tako da se emisije, ki jih praktično ne bo, ne bodo zadrževale v kotlini. Sprašujemo se, ali gospa Arhar Štih ve, koliko smeti sama proizvede in kam gredo njene smeti. Ali morda meni, da kar izginejo? Ne, spoštovana gospa. Vaše smeti odvažamo v tujino, s čimer zaradi izpuhov dodatno onesnažujemo okolje, tam pa se z njimi ceneje ogrevajo drugi ljudje. Letni strošek odvoza je 20 milijonov evrov.
In tako bi lahko gospe Arhar Štih odgovarjali v nedogled, kajti skoraj vsak njen stavek je neresničen. Kakšen tudi zloben.
SANIA HUSKIĆ HOČEVAR, Odsek za odnose z javnostmi MOL
