Toda da ne bo pomote, športniki goljufajo že od začetka zgodovine športa. Pa naj gre za podkupovanje in nameščanje rezultatov, ki ju poznamo že od antike, za stave pa tudi za ponarejanje listin oziroma lažnih rojstnih podatkov. Med nekaj tisoč aferami, ki so nastale zaradi različnih goljufij, smo izbrali najzanimivejše.

 

Evpolos iz Tesalije, 388 pr. n. št.

Zane so bili bronasti kipi Zevsa v starodavni Olimpiji, v modernem času so ostali zgolj podstavki, ki so bili postavljeni z denarjem od kazni, ki so jih sodniki naložili tistim športnikom, ki niso spoštovali pravil olimpijskih iger. Mimogrede, poleg denarnih kazni so lahko sodniki izrekli tudi telesne kazni, lahko pa so športnika izključili z olimpijskih iger. Danes je ohranjenih 16 kamnitih podstavkov, na katerih so bili nekoč kipi, stali so drug poleg drugega pred vhodom na stadion, na tako dobro vidnem mestu, da bi športnike odvrnili od goljufanja. Podstavki so bili popisani s kratkimi besedili, kritikami obsojenih goljufov, zapis športnikovega imena na podstavku je pomenil veliko sramoto tako zanj kot za njegovo mesto. Prvi kip je bil postavljen, ko je bil Evpolos iz Tesalije kaznovan zaradi podkupovanja svojih nasprotnikov v boksarskih dvobojih. Nenavaden prestopnik je bil tudi aleksandrijski pankrationist Sarapion, prvi športnik, ki so ga sodniki kaznovali zaradi strahopetnosti, na predvečer boja je namreč pobegnil iz Olimpije. So pa antični športniki bolj ali manj dokazno uporabljali zeliščna oziroma rastlinska poživila.

Manchester United – Liverpool, 1915

Prvi veliki stavniški škandal se je zgodil na tekmi prve angleške lige med Manchestrom Unitedom in Liverpoolom 2. aprila. Gostje so bili veliki favoriti, kvota za zmago domačih je bila kar 7:1. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je šlo predvsem za denar, a je zaradi točk, ki jih je vknjižil na tekmi, United (zmagal je z 2:0) ostal v ligi. Ugotovljeno je bilo, da je v škandalu sodelovalo sedem igralcev, vsi so dobili dosmrtne prepovedi, ki so jih zaradi zaslug v bojih v 1. svetovni vojni razveljavili. Prvenstvo se je nadaljevalo šele leta 1919.

Škandal Black Sox, 1919

Finale ameriškega prvenstva v bejzbolu leta 1919 je potekal v seriji med velikimi favoriti Chicago White Sox in slabšimi Cincinnati Reds. V seriji na pet zmag so presenetljivo zmagali Redsi s 5:3. Hitro je postalo jasno, da so favoriti namerno izgubili. Šlo je za zelo slabo plačano moštvo in judovska mafija je to izkoristila. Plačali so obubožane Soxe in stavili na Redse. Vložene so bile obtožnice, a so bili vsi igralci spoznani za nedolžne. Kljub temu so osmim igralcem, imenovanim Black Sox, za vedno prepovedali igrati bejzbol.

Hans Gunnar Liljenwall, 1968

Na poletnih olimpijskih igrah v Mehiki so se funkcionarji prvič resneje lotili dopinga, vendar so imeli bolj malo uspeha. Ujeli so zgolj švedskega modernega peterobojca Hansa Gunnarja Liljenwalla, ki je v ekipni tekmi nastopal za svojo reprezentanco. V njegovi krvi so našli veliko količino – alkohola. Pri modernem peteroboju (sabljanje, konjeništvo, streljanje, kros in plavanje) si je pri streljanju pomagal, kot je razlagal, z dvema pivoma, da so se mu nehale tresti roke. Švedski reprezentanci so zaradi tega prekrška odvzeli bronasto medaljo.

Maratonka Rosie Ruiz 1979, 1980

Športnikov, ki so si krajšali pot do cilja, je veliko, že v prvih letih Toura so bili znani tekmovalci, ki so se del poti peljali s hitrejšimi vozili od koles. Kljub temu si v tej kategoriji zasluži visoko mesto kubanska prevarantka Rosie M. Vivas (1953–2019), ki je leta 1980 zmagala v ženski kategoriji na 84. bostonskem maratonu, ker je na progo skočila šele nekaj sto metrov pred ciljem. Ujeli so jo. Leto prej se je kvalificirala na maraton v New Yorku in osvojila 11. mesto med ženskami, pozneje so ugotovili, da se je del proge peljala s podzemno železnico.

Božja roka, 1986

Za mnoge najboljši nogometaš vseh časov Argentinec Diego Armando Maradona je zaslovel na svetovnem prvenstvu leta 1986 v Mehiki, potem ko je v četrtfinalu po izvrstnem prodoru zabil gol Angležem. Z majhno napako ali mojstrovino, kakor hočete. Maradona je namreč z roko – komaj opazno, za večino pa kar neopazno – frcnil žogo prek vratarja Angležev Petra Shiltona. Argentinci so postali svetovni prvaki, čokati nogometaš pa heroj, kot ga Argentina še ni imela. Mimogrede, v časih novega sistema pregleda posnetkov VAR takšnega gola ni več mogoče doseči.

Prestari Nigerijci, 1989

Krovne nogometne organizacije so dolgo sumile, da afriške države na mladinskih prvenstvih igrajo s prestarimi nogometaši. Ko se je leta 1988 na olimpijskih igrah v Južni Koreji izkazalo, da so rojstni datumi v potnih listih treh nogometašev povsem drugačni od tistih, ki so jih imeli isti igralci na prejšnjih turnirjih, je Fifa za dve leti prepovedala tekme Nigerije, hkrati so jim vzeli organizacijo svetovnega mladinskega svetovnega prvenstva 1991. Težava s prestarimi igralci še ni povsem odpravljena in je menda posledica korupcije v nigerijskem nogometu.

Lance Armstrong, 1998–2012

Lance Armstrong je bil sicer izvrsten kolesar, hkrati pa ne zgolj uporabnik poživil, ampak tudi človek, ki je sodeloval pri razpečevanju dopinga. Kariero je začel kot triatlonec in se razvil v kolesarja, a je leta 1996 hudo zbolel za rakom. Pozdravil se je in se leta 1998 vrnil ter postal specialist za kronometre in serijski zmagovalec dirk. Zmagal je na sedmih zaporednih dirkah po Franciji (1999–2005). Leta 2012 ga je Ameriška protidopinška agencija obtožila sistematične zlorabe poživil in mu prepovedala nastopanje. Razveljavili so tudi vse njegove zmage na Touru.

Španska paraolimpijska reprezentanca, 2000

»Dejali so nam, da se moramo tudi v olimpijski vasi delati neumne,« so povedali košarkarji španske reprezentance v košarki za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki so jim kmalu po koncu poletnih paraolimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju odvzeli zlato medaljo. Do skrajnosti gnusno goljufijo, saj so za Španijo igrali kar pravi košarkarji, so si vodje olimpijske odprave privoščili, da bi pridobili čim več sponzorskega denarja. Osebam z motnjami v duševnem razvoju so potem kar za osem let ukinili nastope na olimpijskih igrah.

Sistematski ruski doping, 2016

Leta 2016 je protidopinška organizacija WADA zaradi možnosti, da je ruska država vmešana v dopinško afero z ruskimi športniki, pripravila dve raziskavi, julija in decembra 2016, ki naj bi dokazovali, da krivec za serijsko dopingirane ruske športnike ni zgolj vodja ruskega protidopinškega laboratorija, žvižgač Grigorij Rodčenkov. Ruskim športnikom so prepovedali tekmovati pod rusko zastavo tako na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji 2018 kot tudi leta 2020 v Tokiu. Rusom so v zadnjih letih zaradi dopinga vzeli kar 51 olimpijskih medalj.

 

Priporočamo