Mariborčan, letnik 1966, vstopa v drugo polovico drugega županskega mandata. Uspešen hotelir, gostinec in podjetnik – podnajemnika Arsenovičevega podjetja sta med drugim časopisna hiša Večer in Zavod za zaposlovanje – v županski preobleki ob blizu spoznava slovensko politično folkloro. Kritik na račun upravljanja države mu ne zmanjka. »Kar je daleč od oči, je pač daleč od srca,« pravi. »Odločevalci imajo interes, da se čim več postori tam, kjer gredo spat, to je v Ljubljani, in se niti ne zavedajo, da s tem praznijo druge dele države in ji dolgoročno škodujejo.«
Na intervju pride z zanj značilno 15-minutno zamudo. Fotografiranje želi čim prej končati. Vendar se fotograf ne pusti zmesti. Nazadnje upošteva njegova navodila in pohvali profesionalna prizadevanja, da se ga v Objektivu čim bolje ujame v objektiv.
Katera gospodarska gibanja trenutno bolj spremljate, slovenska ali avstrijska?Oboja.
Sprašujem zato, ker je Maribor z okolico gospodarsko in kadrovsko zelo navezan na Avstrijo, ki je od lanskega leta v recesiji. Gospodarske razmere se pri sosedih poslabšujejo, brezposelnost se povečuje, posebno kritično je stanje v avtomobilski panogi, ki je močan zaposlovalec slovenskih delavcev, dnevnih migrantov. Podjetje KTM je pristalo v insolvenčnih postopkih, v Mariboru ima pomembnega kooperanta.Razmere niso skrb vzbujajoče, če sočasno spremljam stopnjo brezposelnosti v EU, tudi v Nemčiji, kjer ostaja rekordno nizka kljub bolehanju avtomobilske industrije. Pohvalno je, da ima Slovenija tretjo najnižjo stopnjo brezposelnosti med vsemi evropskimi državami, kar dokazuje mojo tezo, da so naši kadri najbolj iskano blago, še zlasti prebivalci vzhodnega dela Slovenije, ki meji z državo z visokim povpraševanjem po delovni sili v vseh panogah, na žalost tudi v sociali in zdravstvu. Žalosti pa me dejstvo, da se v naši državi ne zavedamo, kolikšen problem je več kot 27.000 prebivalcev Slovenije, ki so zaposleni v avstrijskem gospodarstvu, pri čemer se jih okoli 15.000 vsakodnevno vozi na delo čez mejo.
V čem je problem?Vsem tem ljudem je država omogočila vrtec, šolo, srednjo šolo, univerzo, dodano vrednost pa ustvarjajo v tujem gospodarstvu in ne prispevajo v našo zdravstveno in pokojninsko blagajno. Država bi morala narediti več, da bi ustavila odliv možganov in kadrov. Odločevalcem, s tem mislim vlado, predsednico državnega zbora in predsednico republike, predlagam skupni obisk meje ob 6. uri zjutraj, da bodo videli te avtomobilske kolone, skoraj že eksodus Slovencev, v glavnem Štajercev, v Avstrijo. Že res, da imamo v EU pravico do prostega pretoka blaga, kapitala in ljudi, ampak naši prebivalci potrebujejo tudi pogoje in svobodo obstati, živeti in delati doma.
Nesporno ti delavci migranti s prihodki, ki so bistveno višji, kot bi jih lahko ustvarjali v Sloveniji, povečujejo domačo kupno moč. Če bi denimo Magna začela množično odpuščati Slovence, slovenski trg delovne sile teh ljudi ne bi mogel takoj prevzeti, njihove plače bi v trenutku padle vsaj za tretjino.Glede na visoke potrebe po delovni sili menim, da bi se ti ljudje hitro zaposlili drugje, brezposelnost jim ne bi grozila. Seveda je treba v tem kontekstu govoriti tudi o nečem, česar ni zagrešil ne Beograd ne Bruselj, temveč smo za to krivi sami. Z nešteto ukrepi smo Slovenijo povsem centralizirali, kar je ne nazadnje problem tudi za prebivalce Ljubljane, ker se jim s tem dviguje stroške in znižuje kakovost življenja.
