Župana Gorice Rodolfa Ziberno to zelo zabava. Bil je na poti v Milano, kjer so v tednu oblikovanja postavili obelisk, posvečen projektu Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Vznesen nad tem, kako lepo je stekla kulturna menjava med obema mestoma, je rekel, da je intenzivnost stikov sedaj veliko bolj močna, trgovina pa ni nič novega. Od nekdaj so vsi hodili po stvari na drugo stran meje.

V Slovenijo po ogrsko salamo

»Vem, da je pred supermarketi v Gorici vsak vikend dolga vrsta avtomobilov iz Slovenije in Hrvaške. Zakaj? Dogaja se nekaj smešnega,« je rekel v trenutku, ko je po desetletjih izseljevanja iz njegovega mesta priča gneči na ulicah. »Union ali laško sta v naših trgovinah cenejša kot v Novi Gorici. Ampak veste kaj? Tudi jaz grem v trgovski center Supernova v Novo Gorico, ker tam dobim Pickovo madžarsko salamo, ki je pri nas ni. In seveda kupim še kaj drugega, česar v trgovinah v moji ulici ne dobim. In tam srečam svoje sosede. Eni hodimo k drugim.«

V Gorici je bilo pred letom 1990 število trgovin glede na število prebivalcev močno predimenzionirano. Gorica je bila skupaj s Trstom supermarket za celotno tedanjo Jugoslavijo. Po padcu Berlinskega zidu se je trend obrnil. Italijani so začeli kupovati v Sloveniji. Vedno deluje. Med covidom je Slovenija na Trgu Evrope ponovno postavila žičnato ograjo. Ziberna se je s tedanjim novogoriškim županom Klemnom Miklavičem usedel ob žico in se z njim začel dogovarjati o projektu Evropske prestolnice kulture. Vendar čez ograjo niso šle samo ideje, ampak tudi parmezan, pašta in vsaj en otrok, ki so ga morali pokazati starim staršem v sosednjem mestu. To ni nič neobičajnega. Meja je bila tam vedno zato, da se je hodilo čeznjo.

župan občine Gorica Rodolfo Ziberna - 20.02.2020 – Nova Gorica / Gorizia - Evropska prestolnica kulture EPK 2025, - predstavitev prijavne knjige kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za EPK 2025 //FOTO: Luka Cjuha.

Župan Gorice Rodolfo Ziberna pravi, da je svet v okolici obeh Goric velik. »Podvojili smo površino. Prej smo si morali izmišljati, da sta to dve tesno povezani mesti. Zdaj se kaže možnost drugačnega življenja.« Fotografija: Luka Cjuha

Vendar so zdaj kolone avtomobilov prinesle v obmejne trgovine v Italiji nekaj novega. Ob koncih tedna se ustavijo pred marketom Famila niti petdeset metrov od slovenske meje v Italiji ali pa nadaljujejo pot do Vileža, kjer je velik trgovski center Tiare. Bolj pogumni se spustijo do Palmanove, najbolj ambiciozni pa do kraja Noventa di Piave, kjer v nakupovalnem paradižu nekaj desetih prestižnih trgovin z znižanimi cenami svoje mesto najdejo Prada, Dolce & Gabana, Gucci, Bottega Veneta in Paul & Shark. Ob koncih tedna je v velikih in majhnih halah prav tako pogosto slišati italijansko kot slovensko ali hrvaško govorico. Nazaj domov vsi vozijo polne prtljažnike parmezana, čokoladnih velikonočnih jajc, biskvita, škatel riža, neskončnih količin različnih testenin in oljčnega olja. Vendar so med pelate in pesto pomešani tudi šamponi za lase, porcelanasti krožniki, ščipalke za perilo in v ličnih plastičnih posodah skrbno narezani kosi lososa za suši. Med njimi se najdejo ljudje, ki nosijo vrečke s knjigami.

Eni radi pijejo, drugi radi jejo

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo