Približno vsakih deset let jo izsilijo za zahodni svet neugodni demografski trendi, ki ogrožajo vzdržnost javnih financ in socialnih politik sploh. Tudi socialistični minister za delo Luka Mesec je moral pritrditi temu perečemu ekonomskemu dejstvu, različne pa so ocene, ali je zakon, ki ga je pripravilo njegovo ministrstvo, velik reformski poseg v pokojninski sistem ali je le nekakšna mini reforma.
Minister Luka Mesec je prišel na intervju takoj po tistem, ko se je v sredo skupaj z bataljonom predstavnikov socialnih partnerjev podpisal pod skupni soglasni dogovor, da je predlog novele pokojninskega zakona sprejemljiv za republiko, delodajalce in delojemalce. Od ponedeljka naprej, ko je bil sprva predviden podpis tega dogovora, a nato preložen, je bilo med vsemi podpisniki zaznati nekaj negotovosti, minister pa je intervju s torka preložil na sredo. V tem času, med pisanjem dogovora, in tudi v pričujočem intervjuju je potrdil, da je v minulih ministrskih letih napredoval v preudarnega politika: hitenje je neprimerno, taktična pogajanja so pomembna za njihov končni izid, najpomembnejši za politika pa je čim širši družbeni konsenz. Radikalnost politike njegove stranke Levice je preobrazil v umetnost možnega. Kljub napornemu dnevu je odgovarjal premišljeno in tekoče, potrdil je, da osnutek novele pokojninskega zakona dobro pozna, študije, ki so bile ob tem narejene, pa tudi. Ni se pustil zmesti ob provokativnejših vprašanjih. Zagotovo mu je šlo pri tem na roke tudi dejstvo, da je do njegove upokojitve še daleč, Meščeve upokojitvene pogoje bo pač določil neki prihodnji minister za delo.
ali še ne?
Da, oddahnil sem si. Ko sem se odločil, da ostanem na tem ministrstvu – verjetno se spomnite, da sem najprej nameraval postati minister za solidarno prihodnost, po referendumih pa smo se odločili, da ostanem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – sem se tako odločil predvsem zaradi pokojninske reforme, saj smo si rekli, da je za njeno izpeljavo potreben najbolj izkušen politik v stranki. Zame je bil to, kot se reče v angleščini, make it or break it projekt, izpeljemo ga ali pa ga ne izpeljemo.
Kdo je odgovoren za to reformo ali, bolje rečeno, mini reformo?Gre za reformo. Pri odgovornosti mislite na to, kdo jo je začel ali kdo jo je izpogajal?
Ne, kdo jo je spisal, koga bo treba pribiti na križ?Reforma ima dolgo brado. Izpostavil bi tri stvari. Začetek reforme je bela knjiga o pokojninah iz leta 2017, na katero smo se vsebinsko naslonili. Drugi temelj je postavila prejšnja vlada, se pravi moj predhodnik minister Janez Cigler Kralj, ki se je v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost pred evropsko komisijo zavezala, da bo Slovenija do leta 2026 izpeljala pokojninsko reformo, in na to je zdaj vezan tudi del evropskih sredstev iz tega naslova.
