Nastali problem je zaradi epidemije covida-19 začel odmevati v javnosti z dokajšnjo zakasnitvijo, tako da se je začela z njim ukvarjati šele sedanja vlada. Žal s kozmetičnimi ukrepi, za katere smo vnaprej vedeli, da ne bodo učinkovali. In tudi res niso: januarja 2025 je bilo pacientov brez osebnega zdravnika že skoraj 160.000. Občasno je kak mesec njihovo število upadlo za nekaj tisoč, kar je sprožalo valove optimizma, da ukrepi prijemljejo in se razmere izboljšujejo, šlo pa je zgolj za to, da se je v takem obdobju več zdravnikov na novo zaposlilo kot upokojilo. Število zdravnikov se v dveh letih in pol ni spremenilo: decembra 2023 je v primarnem zdravstvenem varstvu delalo 1428 javnih zdravnikov in koncesionarjev, januarja letos pa 1423. Brez znatno večjega števila zdravnikov je povečevanje števila izbrisanih bolnikov neizogibno: novozaposleni zdravniki se držijo pravilnika, zato ob upokojitvi starejših zdravnikov, ki praviloma znatno presegajo normativ, več sto pacientov ostane brez zdravnika. Če bi se hkrati upokojili vsi starejši zdravniki, bi brez osebnega zdravnika ostalo skoraj pol milijona ljudi.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo