Strojno učenje je bilo tedaj dosti manj modno kot danes, njegove metode pa so pozneje začeli uporabljati tudi drugi. Prepričan je, da lahko strojno učenje in umetna inteligenca zelo pomagata pri reševanju težav, s katerimi se kot družba srečujemo. Med drugim meni, da bi lahko umetna inteligenca zelo pomagala pri reševanju težav s čakalnimi vrstami v zdravstvu, koristi pa vidi tudi na številnih drugih področjih. Vendar hkrati opozarja na nevarnosti, ki jih lahko umetna inteligenca predstavlja, če jo začnemo uporabljati v napačne namene in na napačne načine.
Že pred leti je opozarjal na nevarnost avtonomnega orožja. Gre za orožje, ki se samo odloči za uporabo smrtonosne sile in človeka osvobodi odgovornosti za morebitno kolateralno škodo. Ob popularizaciji velikih jezikovnih modelov, kot je chatGPT 4.0, je zaskrbljen zaradi njihovih zelo slabih zmožnosti sklepanja. To ni nedolžno, saj se prav k tem pogovornim botom, kot je chatGPT ali gemini, po pomoč in nasvet vsak dan zateka vse več ljudi, prepogosto pa povsem nekritično sprejemamo to, kar nam odgovorijo, čeprav halucinirajo ali pa preprosto ne razumejo, kaj je kakovosten odgovor na naše vprašanje.
Pogovor s prof. dr. Bratkom je sledil zelo odmevnemu pariškemu vrhu o umetni inteligenci, ki se je končal 15. februarja. Gre morda za enega najbolj prelomnih političnih trenutkov tekočega leta. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je tedaj (med drugim) zelo kritično nastopil proti evropski regulaciji ameriških tehnoloških podjetij. Napadalni govor je služil kot znanilec tega, kakšno komunikacijo med ZDA in EU gre pričakovati v času druge Trumpove administracije. Razkril pa je tudi zelo različna pristopa k vprašanju umetne inteligence na obeh straneh Atlantika. Sogovornik je v pogovoru povedal, da se je v odziv na vse večja razhajanja glede regulacije ameriških tehnoloških velikanov v znanstvenih krogih pojavila tudi pobuda, da bi morali v Evropi preprosto prepovedati delovanje ameriških družbenih omrežij. Kakšno moč imajo ta omrežja pri nadzoru širjenja informacij, je iz prve roke mogoče videti z obiskom omrežja X, odkar ga je kupil in v svoje osebno trobilo preoblikoval Elon Musk. Da so se lastniki družbenih omrežij že zdavnaj zavedali, kakšno moč imajo njihovi izdelki na prepričevanje in motivacijo ljudi za določena dejanja, je v svoji pred kratkim izdani knjigi Careless People razkrila tudi nekdanja uslužbenka Facebooka Sarah Wynn - Williams. Drastično potezo za prepoved delovanja ameriških družbenih omrežij v Evropi je predlagal britanski znanstvenik za umetno inteligenco Alistair Knott, njegov predlog pa kljub drastičnosti v znanstveni skupnosti ni naletel na neodobravanje.
