Porast števila otrok z duševnimi motnjami v sedanjem času ima mnogotere med seboj prepletene vzroke. To so škodljivi fizični in biološki dejavniki. Mednje sodijo malo gibanja, nezdrava hitra prehrana, za katero ugotavljajo, da prispeva poleg drugega k motnjam pozornosti in hiperkinetičnosti, tudi povišana temperatura ozračja po novih raziskavah prispeva k večjemu številu duševnih motenj, pa še onesnaženje okolja – poleg drugih nevrotoksičnih snovi je bila odkrita prisotnost plastičnih nanodelcev v možganskem tkivu. V skupino fizikalnih ogrožajočih dejavnikov lahko uvrstimo tudi tehnična odkritja, ki vplivajo na interese, odzivanje, vedenje, učenje otrok. Med temi sta na prvem mestu vesolje elektronike in ta hip – umetna inteligenca (UI).
Najpomembnejši snop vzrokov tvori družbeni kontekst tekmovalne neoliberalne družbe, v kateri je vse manj solidarnosti, varnosti in podpore življenjskih skupnosti. Ob vse večjih pritiskih na otroke glede sposobnosti in zmogljivosti kognitivnega in psihosocialnega delovanja se krčijo viri pomoči. Zaradi naraščajočih zahtev, da je otrok učinkovit in uspešen v socialni tekmi, vse več otrok ni kos zahtevam in so porinjeni na rob oziroma v skupino neuspešnih. Sodobna družbena naravnanost prizadeva tudi družinske vzorce skupnega življenja in vzajemne pomoči ter zožuje vire pomoči v naravnih okoljih.
